Voznica Jazmine Fanlator-Victorian in zaviralka Carrie Russel sta si na začetku leta prislužili vozovnici na zimske olimpijske igre v Južni Koreji. Ko sta se decembra pojavili na tekmi za svetovni pokal, so ljudje mislili, da sta predtekmovalki - da pripravijo stezo za prave tekmovalke. Nihče si ni mislil, da lahko posežeta višje od 20. mesta. Na koncu sta pristali na sedmem mestu, 0,53 sekunde zaostanka za prvouvrščeno ekipo.

Gledali sta film, zavedata se komične situacije - preprosta ideja o jamajški bob ekipi je univerzalna, simpatična in komična tudi 30 let za tem, ko so se jamajški atleti prvič spustili z bobom po ledeni stezi na olimpijskih igrah v Calgaryju ter takoj poželi priljubljenost vsega sveta.

Tudi dekleti ne ostajata skromni s šalami na svoj račun. "Prvič, ko sem šla na sneg, nisem zdržala več kot 30 sekund na njem," se je šalila 27-letna Russellova za spletno stran Yahoo Sports. Z 32-letno Fanletor-Victorainovo se zavedata, da sta del cirkusa. Zato sta tudi poimenovali svoj bob Gospod Cool Bolt, kjer sta združili izvirni naslov filmske uspešnice iz leta 1993 Cool Runnings in ime Usaina Bolta.

A za dekleti je nastop na zimskih olimpijskih igrah vse prej kot ena velika šala. Sploh, če upoštevamo dejstvo, da jamajška zveza za bob in skeleton nima veliko denarja in je bil nakup novega boba za zimske olimpijske igre velika investicija. Le malo ljudi je bilo pred letošnjimi olimpijskimi igrami prepričanih, da lahko tekmovalki v bobu sploh pošljejo na igre. A vedeli so, da je javnost na njihovi strani - naj bo to zaradi filma iz leta 1993 ali zaradi olimpijskih iger leta 1998.

"Lahko smo zelo srečni, da smo si zgradili tako močno blagovno znamko po svetu," je dejal predsednik jamajške zveze za bob in skeleton Leo Campbell. Toda Russellova in Fenlator-Victorianova pravita, da ima njuno sodelovanje na olimpijskih igrah večji pomen od zabavanja množic, je odraz močne volje in boja.

Sanje nekega dekleta
Še najbolj ga pooseblja Fanlator-Victorianova, ki se zimskih olimpijski iger udeležuje že drugič (pred štirimi leti je drsala skozi ledeni ring), od leta 2015 pa je na Jamajki trenirala bob. Odrasla je v New Jerseyju. Njen oče prihaja z Jamajke, mama pa ima nemško-poljsko-latvijske korenine. "Da sprejmejo raznolikost. Zato sem se vrnila domov. Pomembno je za dekleta," je začela razlagati Fenlator-Victorianova in nadaljevala: "Dekleta in fantje vidijo nekoga, ki jim je podoben, ki govori podobno kot oni, ki si deli z njimi kulturo, ki ima podobne nenavadne skodrane spuščene lase in ima temno polt. Ko odraščate, nimate priložnosti, da to vidite. In mislite, da vam ne more uspeti. In to ni prav."

Zato se je tudi vrnila na Jamajko: "Hotela sem, da moji jamajški ljudje vidijo, da je vse mogoče. In da ni samo ena pot iz revščine, a lahko tudi drugače zaslužiš denar in si ustvariš ime. Če želijo tekmovati na zimskih olimpijskih igrah ali smučati, zdaj lahko vidijo, da njihovi sodržavljani počnejo prav to." Prav zato svoje sodelovanje v Pjongčangu razume veliko resneje kot aktualizacijo filma Ledene steze.

Fenlator-Victorianova je morala najprej poiskati podobne sanjače in začela je pri jamajških šprinterkah. Russellova je bila članica jamajške atletske reprezentance in v štafeti 4 x 100 metrov, ki je leta 2013 v Moskvi osvojila zlato. Kamor koli gresta, so ljudje veseli, da ju vidijo. Poudarjata, da sta tekmovalki in ne komičarki. Pozornost, ki jim jo namenjajo tuji mediji, jima godi, toda ne želijo samo ostati "prisrčna zgodba". "Rada bi dokazala ljudem, da se motijo," je priznala Russellova. "Zavedava se svojih sposobnosti," je sklenila Fenlator-Victorianova.

V vlogi druge zaviralke ekipo dopolnjuje Audra Segree, prav tako nekdanja šprinterka. "Rada tvegam," je dejala Segreejeva in dodala: "Ne bojim se tvegati in tu sem danes - na olimpijskih igrah."

Drzne in skoraj neuresničljive sanje
Kolikor že je smešna ideja o bob ekipi z majhnega karibskega otoka, je tudi drzna - to še danes dokazuje moška ekipa v bobu, ki je leta 1988 prišla v Calgary, toda na koncu obstala v kvalifikacijah. Njihovi treningi so zahtevali veliko časa in denarja. Osnov so se učili na domačih, suhih jamajških tleh, kjer so potiskali sani, obložene z opekami, toda za pravi stik z ledeno stezo so morali v Lake Placid, Park City, Calgary ali Whisler. Brez zagotovila, da se bo njihov trud obrestoval. Jamajka je imela svoje predstavnike v bobu tudi na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju. Tretjič pa Jamajko na zimskih olimpijskih igrah v bobu zastopajo dekleta.

Podobno zgodbo z jamajško ekipo si letos delijo še tri Nigerijke Seun Adigun, Ngozi Onwumere in Akuoma Omeoga, ki so se prav tako uvrstile na zimske olimpijske igre v Pjongčangu in tako postale prve Nigerijke na zimskih olimpijskih igrah - hkrati pa tudi prve športnice iz Afrike, ki bodo tekmovale v bobu.