Poročali smo že, da je bilo v hribih veliko snega, po nižinah v glavnem dež. Dobra zima z vidika nižjih temperatur in snega je bila le v gorah in ponekod v alpskih dolinah, drugje pa je bila zima dokaj mila, tudi z nekaterimi temperaturnimi rekordi navzgor v februarju.

Klimatologi agencije za okolje (Arso) pa so zdaj obdelali še podrobnejše podatke glede meteorološke zime, ki se je z marcem končala.

Najtopleje na JV države

Odklon temperature od dolgoletnega povprečja je bil največji predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije in se je manjšal proti severozahodu.

Nadpovprečno topli so bili vsi meseci zime, le januar je bil na severozahodu hladnejši od dolgoletnega povprečja. Največji odklon na ravni države je bil februarja (3,4 stopinje Celzija), decembra 2020 je znašal 1,8 stopinje, najmanjši pa je bil januarja (0,8).

Do zdaj je bila najtoplejša zima 2006/07, z odklonom 3,6 stopinje Celzija, od letošnje zime 2020/21 pa so bile toplejše še zime 2013/14, 2019/20, 2000/01, 1997/98 in 2015/16. Lanska zima je bila tretja najtoplejša od leta 1961, na državni ravni pa za dobro stopinjo toplejša od letošnje, našteva Arso.

Izrazito nadpovprečno veliko padavin na zahodu

Padavin je bilo na ravni države približno polovico več, kot znaša povprečje obdobja od 1981/82 do 2010/11. Kazalnik višine padavin znaša 157 odstotkov, kar uvršča zimo 2020/21 med osem najbolj namočenih od leta 1961.

Tako kot pri temperaturi so bili nadpovprečno namočeni vsi meseci zime, najbolj januar (na državni ravni 180-odstotno), takoj za njim december (175-odstotno), februar pa je bil namočen blizu povprečja (108 odstotkov).

Odstopanje višine padavin od povprečja je bilo po državi precej neenakomerno porazdeljeno. Izrazito nadpovprečno veliko je bilo padavin v zahodni polovici države, povprečno do nekoliko nad povprečjem pa v vzhodni polovici.

Manj sonca

Skladno s padavinami je bila zima podpovprečno osončena. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je bil na državni ravni 85 odstotkov dolgoletnega povprečja, kar letošnjo zimo uvršča med 20 najmanj osončenih od leta 1961.

Dolgoletni niz meritev v Sloveniji v zadnjih desetletjih kaže na ogrevanje ozračja pri tleh. Na ravni Slovenije znaša linearni temperaturni trend za zimo od leta 1961 približno 0,4 stopinje na desetletje. V zadnjem desetletju se je ta trend zvišal in se približal trendoma za pomlad in poletje.

Nasprotno kot pri temperaturi linearni trend padavin na državni ravni ni statistično značilen, a razporeditev razmeroma mokrih in suhih zim s časom ni enakomerna.