Domačini iz sedmih vrst lesa izdelujejo najrazličnejše motive, kot so kmečko orodje, pohištvo, hiše, glasbila ali živali. Tradicijo izdelovanja posebnih butaric, ki so jih pred devetimi leti razglasili za živo mojstrovino državnega pomena, je na Ljubnem ob Savinji v 19. stoletju začel domačin Jože Poličnik, pojasni vodja Turističnoinformacijskega centra Ljubno ob Savinji Lara Zaleznik. "Bil je zelo šibak fant in se ni mogel kosati s preostalimi fanti, ki so delali velike potice v obliki drevesnih krošenj. Zato se je odločil, da če ne more narediti največje in najtežje, bo pa naredil najlepšo."

Tako od leta 1887, ko je Poličnik izdelal butarico v obliki tesarske krošnje ali nahrbtnega zaboja za prenašanje orodja, domačini upodabljajo najrazličnejše motive. "Ni, da ni. Izdelal sem od orodja, križev do različnih živali," pove eden od domačinov. Etnologi butarice delijo v tri skupine: sakralne predmete, kmečka orodja in predmete iz vsakodnevnega življenja. "Prav ti predmeti iz vsakodnevnega življenja pa prinašajo vedno nove in nove stvaritve. Letos ste na primer lahko opazili razne ipode, brezpilotne letalnike, smuči naših skakalk," doda Lara Zaleznik.

Uporabljajo samo naravne materiale

Zahtevnejše motive izdelujejo več dni. Uporabljajo le naravne materiale, okraske izdelajo ročno, les naberejo v bližini svojih hiš, pove 78-letni Jože Vodušek. "V potico gre sedem zelenih stvari, in sicer iva, meka, božji les, bršljan, tisa, mi ji pravimo kisona, dren in pušpan."

Iz roda v rod

Jože Vodušek se je te obrti naučil od deda in očeta, zdaj svoje znanje prenaša na svoje vnuke.

"Potice sem začel izdelovati, ko sem bil star eno leto," pa pove 42-letni Tadej Brglez. "Opazoval sem očeta, strica, to gre pri nas iz roda v rod. To znanje pa zdaj prenašam na svojega sina in je navdušen, rad mi pomaga."

Potice lahko ustavijo grmenje

Ime "potica" se je najbrž uveljavilo po butarah, ki so bile v preteklosti izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Butarice Ljubenci čez nekaj časa razstavijo in iz delov naredijo male križe. "Te potem na križevo (vnebohod) nesemo na njive in polja za dobro letino. Nekateri jih postavijo na različna mesta v hiši, da bi se obvarovali nesreče," pojasni Martin Juvan. Ta dodaja, da s kurjenjem ostankov butaric lahko ustavimo grmenje. "V otroštvu, ko sva bila sama doma s sestro in je začelo grmeti ter bliskati, sem hitro na štedilniku ves prestrašen zakuril ostanek potice in se je grmenje takoj ustavilo."

Zbirka cvetnonedeljskih potic

V prenovljenem kulturno-poslovnem centru Ljubno ob Savinji si lahko obiskovalci ogledajo zbirko 71. cvetnonedeljskih potic. Te je občini podarila družina pred kratkim umrlega domačina Alojza Atelška. Mojster te obrti se je loteval najrazličnejših motivov. Posebna paša za oči je upodobitev župnijske cerkve.