Po besedah Jesusa Garzona, predsednika pastirskega združenja, katerega korenine segajo v leto 1273, na ta način skušajo uveljaviti pravico do uporabe črednih poti, ki so obstajale, še preden je Madrid zrasel iz podeželske vasice v današnjo metropolo. V jesenskem času sicer na podoben način promet v španski prestolnici ovirajo že skoraj 20 let.

Pastirji smejo uporabljati okoli 125.000 kilometrov stez za sezonsko selitev živine z višjih pašnikov, kjer pasejo poleti, proti pašnikom v toplejših krajih. Tovrstne selitve v Španiji vsako leto zajamejo okoli milijon glav živine, pretežno ovac in govedi. Nekatere izmed stez služijo svojemu namenu že več kot 800 let.

Madrid prečkata kar dve poti, po katerih naj bi se živina selila od severa proti jugu. Ena izmed njiju izvira celo iz leta 1372. Mesto je namreč postalo prestolnica španske države šele po tem, ko je kralj Filip II. leta 1561 tja preselil svoj dvor. Tako se danes eden osrednjih madridskih trgov Puerta del Sol prekriva z eno glavnih pastirskih poti.