Take so ugotovitve študije, ki jo je Svetovni ekonomski forum izvedel v 58 državah.

"V nobeni državi pa niso razlik v obravnavanju moških in žensk popolnoma odpravili," pravijo izvajalci študije.

Vodstvo skandinavskih držav
V študiji so ocenjevali ekonomske deleže in priložnosti, politično moč, izobrazbene možnosti ter zdravje in splošno počutje žensk. Skupne ocene vseh navedenih področij kažejo, da je najmanj razlik med moškimi in ženskami na Švedskem, Norveškem, Islandiji, Danskem in Finskem. Te države so na lestvici do 7 dobile oceno nad 5, Švedska celo 5,5.

"Ženske v teh državah laže pridejo do boljše izobrazbe, političnih in ekonomskih priložnosti in uživajo višji življenjski standard kot njihove kolegice v drugih delih sveta," pravijo pri Svetovnem ekonomskem forumu in nordijske države postavljajo za zgled vsem ostalim.

Obenem želijo z omenjeno raziskavo omogočiti državam, da spoznajo, katera področja imajo dobro urejena in katera slabo, ter jim dati možnost, da na področju zagotavljanja enakosti uporabijo izkušnje ostalih držav.

Na lestvici 58 držav so se za nordijsko peterico uvrstile Nova Zelandija, Kanada, Velika Britanija, Nemčija in Avstralija. Združene države Amerike so na lestvici zasedle 17. mesto in se tako uvrstile za novinke Evropske unije, Latvijo, Litvo in Estonijo.

Materinski dopust
Doseganje enakosti spolov je dolg in naporen proces, ki terja veliko dela, saj posega prav v bistvo človeške aktivnosti. Eden od primerov, na katerih so izvedli študijo, je tudi ureditev materinskih dopustov, kjer večina držav nudi materam polno ali vsaj polovično plačan dopust.

Med temi je zanimiv primer ZDA, ki materam nudi 12 tednov dopusta, ki pa ni plačan. Ta okoliščina postavlja ZDA v nezavidljivo družbo držav, kot so Lesoto, Svazi ter Papua-Nova Gvineja.

Kaj pa Slovenija?
Slovenija, ki je tudi sodelovala v študiji, se je, upoštevajoč vsa področja, uvrstila na 22. mesto in dosegla skupno oceno 4,25. Najbolje se je odrezala na področju ekonomske enakosti in priložnosti, daleč najslabše pa glede na politično moč žensk, kjer se je uvrstila na 39. mesto.

Največje neenakosti
Na dno lestvice so se uvrstili Egipt, Turčija, Pakistan in Jordanija, ki so dosegli oceno manj kot 3, Egipt kot zadnjeuvrščen pa samo 2,4.

Posledice globalizacije
Študija še ugotavlja, da je globalizacija obenem s povečanjem možnosti za zaslužek in sodelovanje na mednarodnem trgu povzročila tudi velike nesorazmernosti.

Na nekaterih področjih je globalizacija celo povečala že obstoječe razlike in postavila revne ženske, ki predstavljajo dve tretjini najrevnejšega prebivalstva sveta, v še bolj negotov položaj.

Feminizacija revščine
Za boljšo ponazoritev težkega položaja se večkrat uporablja tudi izraz feminizacija revščine, ki ponazarja dejstva, da je večina od 1,5 milijarde ljudi, ki živijo z manj kot dolarjem na dan, žensk in da se razkorak med ženskami in moškimi, ujetimi v primež revščine, v zadnjem desetletju ni zmanjšal, temveč povečal.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je delež žensk med nepismenim prebivalstvom več kot dvotretjinski in da je več kot 20 od 46 milijonov splavov na leto opravljenih na nestrokoven in nevaren način, ki pušča trajne posledice, kar 80.000 pa jih zaradi tega na leto umre.