Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji.

Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor. Tudi ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se je po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj.

Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2023 so priredili v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju. Tradicionalni 165. blagoslov konj, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov in ga prirejata Prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in občina, se je začela v dopoldanskem času z zbiranjem konjenikovi na hipodromu.

Konjeniška povorka se je od tam odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana, nato pa se je le začel obred z blagoslovom.

Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo še v številnih krajih po državi, tudi na Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski Gori, na Blejski Dobravi in pri dvorcu Rakičan v Prekmurju.