Kelly je cvetočo cinijo postavil tudi na sveži vesoljski zrak. Foto: Twitter Scott Kelly
Kelly je cvetočo cinijo postavil tudi na sveži vesoljski zrak. Foto: Twitter Scott Kelly

Veselo novico je na Twitterju objavil ameriški astronavt Scott Kelly, ki je zapisal: "Spoznajte prvo rožo, ki je zrasla v vesolju! Da, v vesolju obstajajo tudi druge oblike življenja!" K objavi je kot dokaz priložil tudi fotografije "vesoljske rože". Naslednji dan je novo pridobitev odpeljal tudi na prvi vesoljski sprehod.

Pri Nasi so pojasnili, da se za cinijo niso odločili zaradi njene lepote, ampak zato, da bi ta rastlina znanstvenikom pomagala pojasniti, kako rastline rastejo in cvetijo v breztežnostnem prostoru. Še decembra se poskus astronavtov na ISS-ju ni zdel obetaven, saj je Kelly takrat v svojem blogu, v katerem opisuje življenje v vesolju, zapisal, da cinije niso videti preveč dobro, saj so njihovi listi povešeni in nakodrani. "Našim rožam ne kaže dobro. Človeška kolonija na Marsu bi imela težave," je menil takrat.

A rože so si od takrat opomogle in prva med njimi je torej vendarle zacvetela.

Roža je občutljivejša kot solata
V preteklosti so v vesolju že posadili zeleno solato in pšenico, omenjena cinija pa je prva roža, ki je v breztežnostnem prostoru dejansko zacvetela. "Cinije in solate ne moremo primerjati, saj je roža mnogo bolj občutljiva na vse okoliščine, kot sta okolje in svetloba. Poleg tega ima daljše obdobje rasti, med 60 in 80 dni. Naš uspeh bi lahko bil znanilec nasada paradižnikov na naši vesoljski postaji," je pojasnil projektni vodja rastlinjaka Veggie na ISS-ju Trent Smith.

Cvetoča roža pa ne bo tam daleč v vesolju namenjena v raziskovalne in znanstvene namene, ampak so pri Nasi prepričani, da bo tudi pozitivno vplivala na počutje in razpoloženje astronavtov na Mednarodni vesoljski postaji. "Dokazano je, da rastline pripomorejo k počutju v izoliranih, zaprtih in izjemnih okoljih, ki so za povrh umetna in brez narave. Morda ne bodo vsi astronavti z veseljem skrbeli za rože, a na vse bodo zagotovo dobro vplivale. To kažejo tudi pretekle izkušnje podobnih zaprtih prostorov, na primer raziskovalnih postaj na Antarktiki," je dejala Alexandra Whitmire z Nase.