Svetovni dan vegetarijanstva obeležujejo že vse od leta 1977, ta dan pa vegetarijanci še posebej poudarjajo etično, okolijsko, zdravstveno in človekoljubno prednost njihovega načina življenja. Kaj pa vegetarijanstvo sploh je?

Zapriseženi mesojedci ga običajno označujejo le kot vrsto prehrane, vegetarijanci pa trdijo, da gre za način življenja. Vegetarijanci so tisti, ki ne jedo mesa, je najbolj pogost opis laikov. Dejansko pa gre v tem primeru za vegetarijanstvo, ki nosi oznako delno (oz. semivegetarijanstvo). Na prepovedanem jedilniku te diete se tako običajno znajde predvsem rdeče meso, dovoljeno pa je, na primer, uživanje rib ali perutnine.

Oblike vegetarijanstva
Posamezne oblike vegetarijanstva pa skrivajo v sebi še veliko več prepovedi. Najbolj razširjene vegetarijanske diete so: lakto vegetarijanstvo (poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov), ovo vegetarijanstvo (poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje jajc), lakto-ovo vegetarijanstvo (poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno uživanje tako mlečnih izdelkov kot tudi jajc) in veganstvo (niso dovoljeni ne meso, ne mleko in ne jajca, pa tudi med, poleg tega se izogibajo tudi popolnoma vsem izdelkom živalskega izvora npr. svili). Nekoliko manj razširjene so naslednje vegetarijanske diete: sadjejedstvo (le sadje), presnojedstvo (le sadje, zelenjava, semena, oreški), makrobiotika (polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava in tradicionalna japonska hrana, ta dieta pa dovoljuje tudi ribe).

Zgodovina vegetarijanstva
Zametki vegetarijanstva segajo že v čas starodavne grške civilizacije, povezani pa so bili predvsem s teorijo nenasilja do živali. Med vzponom Rimskega imperija je vegetarijanstvo skoraj popolnoma izginilo, spet se je okrepilo v renesansi, pravi razcvet pa je doživelo v 19. in 20. stoletju. Prvo vegetarijansko skupnost so ustanovili v Angliji leta 1847, sledile so ji tudi nemška, nizozemska in druge, Mednarodno vegetarijansko združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1908. Kar 70 odstotkov vseh svetovnih vegetarijancev naj bi živelo v Indiji, v Ameriki pa se je za vegetarijanstvo opredelilo nekaj manj kot 6 milijonov ljudi.

Razlogi za vegetarijanstvo
Kakšni so običajno razlogi, da se človek odloči za vegetarijanstvo? Lahko so popolnoma brez "višjega smisla" - lahko se je posameznik mesa prenajedel ali pa ga preprosto ne mara. Pogosto pa so vzroki za vegetarijanstvo zdravstveni (različne študije dokazujejo, da se s pomočjo vegetarijanstva lažje nadzoruje telesna teža, zmanjšuje se tveganje za bolezni srca in ožilja), etični (boj za pravice živali), okolijski (zaradi pridobivanja zemlje za vzrejo živali se uničuje gozd), varnost te prehrane (pojav bolezni norih krav pri mesu), kulturni (človek, ki je bil vzgojen v vegetarijanski družini ali pa si je našel prijatelja ali partnerja vegetarijanca), verski (spodbujanje tovrstne prehrane v hinduizmu, džainizmu ...).

Vegetarijanstvo kot modna muha
Zadnje čase pa se pojavlja še en razlog, ki se mu reče Hollywood. Zvedniki kar tekmujejo med seboj, kdo se bo v intervjujih označil za pristnejšega vegetarijanca. Na vegetarijanstvo gledajo kot na nekakšen modni dodatek. "Postal sem slaven in zato tudi vegetarijanec," je njihovo vodilo. Mnoge od njih pa nato paparaci ujamejo, ko se v kakšnem obcestnem kiosku veselo bašejo s hamburgerjem. Ne z vegetarijanskim, temveč s tistim, v katerem je prava pravcata pleskavica. Za vegetarijanstvo so se odločili številni znani obrazi: od Pamele Anderson, Paula McCartneyja, Victorie Beckham, do Martine Navratilove, Marka Twaina, Kafke, Tolstoja, Isaaca Newtona, Van Gogha, Leonarda da Vincija ...

Vključen tudi boj za pravice živali
Z vegetarijanstvom pa je pogosto povezan tudi boj proti krznu. Številni zvezdniki so svoj obraz posodili organizaciji za etično ravnanje z živalmi Peta. To so: upokojena pornozvezdnica Jenna Jameson, igralka Alicia Silverstone, striptizeta Dita von Teese, roker Tommy Lee in še mnogi drugi. Tudi na sončni strani Alp imamo nekaj slavnih vegetarijanskih obrazov, ki se bojujejo za pravice živali. Misica Nina Osenar je pred leti na neki modni reviji edina od vseh sodelujočih manekenk zavrnila sprehod po modni stezi v krznenem plašču, pevka Jadranka Juras pa se je odpravila celo v špansko Pamplono, kjer se je udeležila teka nagcev, ki opozarja na krutost ravnanja z biki.

Tina Hacler