Prosilci za azil se bodo tako morali naučiti nekaj osnovnih podatkov o znanih osebnostih, ki so delovale na hrvaškem političnem, kulturnem, umetniškem in znanstvenem področju.

Med drugimi bodo morali poznati vrsto književnikov, od Marka Marulića in Ivana Gundulića prek Miroslava Krleže, Tina Ujevića in Iva Andrića do Ivana Aralice in Nedjeljka Fabria. Omenjajo tudi več skladateljev in likovnih umetnikov ter znanstvenikov, kot sta bila Ruđer Bošković in Nikola Tesla.

Morali bodo tudi poznati osebnosti iz političnega življenja v hrvaški zgodovini od 10. do 20. stoletja, ki so ga zaznamovali Stjepan Radić, Josip Broz - Tito in Franjo Tuđman, poznati pa bodo morali športne legende, kot so Dražen Petrović, Goran Ivanišević ter Janico in Ivico Kostelić.

Poznavanje državnih simbolov, geografije, jezika
Poleg tega se bodo morali prosilci za azil v šestih do devetih mesecih naučiti osnovno sporazumevati v hrvaščini v različnih življenjskih situacijah, kot so obisk pri zdravniku, v trgovini, restavraciji ali pri iskanju zaposlitve.

Kulturno-zgodovinski del učnega programa med drugim obsega poznavanje hrvaških državnih simbolov, politično ureditev in administrativno razdelitev države, naštevanje sosednjih držav Hrvaške in razumevanje odnosa med Hrvaško in Evropsko unijo.

Naučiti se bodo morali tudi nekaj o hrvaški zgodovini, od prihoda Hrvatov na ozemlje, kjer je današnja država, do pomena domovinske vojne. Odgovoriti bodo morali tudi na vprašanje, zakaj Hrvaška praznuje dan neodvisnosti 8. oktobra. Predvideno je tudi, da obvladajo osnovne geografske značilnosti Hrvaške.