Watson se je z dvema do zdaj najboljšima igralca priljubljenega kviza Jeopardy!, ki ga predvajajo že od leta 1964, pomeril v treh igrah. In kljub trdi tekmi na koncu prepričljivo zmagal. Skupaj je namreč v dveh igrah, v katerih mora tekmovalce ne samo odgovarjati na vprašanja, ampak tudi pametno vlagati denar, "zaslužil" 77.147 ameriških dolarjev, medtem ko sta njegova tekmeca Ken Jennings (ta nosi rekord v največ zaporednih zmagah v kvizu) in Brad Rutter (rekorder po zaslužku v kvizu) zbrala le 24 oz. 21 tisočakov.
Eno izmed vprašanj v kvizu (pri temi Evropska unija) je bilo tudi: "Od leta 2010 sta Hrvaška in Makedonija kandidatki za članstvo, ta država pa je edina od držav nekdanje Jugoslavije v EU-ju."
Ne tekmovalca ne računalnik niso poznali pravega odgovora na vprašanje: Kaj je Slovenija?.
Watson si je z zmago prislužil tudi glavno nagrado, milijon ameriških dolarjev, ki ga bo njegov lastnik, družba IBM, poklonil v dobrodelne namene, Jennings in Rutter pa sta se morala zadovoljiti s tolažilnima nagradama, s 300.000 in 200.000 dolarji. Tudi onadva bosta del denarja namenila v dobrodelne namene.
Razvijali so ga štiri leta
Pri IBM-u so omenjeni superračunalnik razvijali štiri leta, s sodelovanjem v omenjenem kvizu pa so želeli ljudem predstaviti tudi zabavnejšo plat superzmogljive tehnologije. Za računalniškega velikana je zmaga na kvizu tudi dokaz, da lahko računalnik, tako kot človek, prepozna vprašanje in vse njegove podtone, "pobrska" po svoji zbirki podatkov in iz nje s pomočjo analize izlušči odgovor, ki bi najbolj ustrezal vprašanju. In tega seveda voditelju kviza tudi sporoči.
Watsonova baza podatkov sicer obsega okoli milijon različnih knjig oz. 200 milijonov strani materiala in je shranjena v 15 terabajtih spomina. Trenutno ga poganja 10 polic strežnikov, ob čemer razvijalci pojasnjujejo, da se bo v nekaj letih količina strojne opreme, ki jo potrebuje za svoje delovanje, zmanjšala.
Prva služba - na medicinski fakulteti
Eden najzmogljivejših superračunalnikov na svetu je medtem dobil tudi pravo službo - njegove sposobnosti bodo testirali v medicinskem centru univerze Columbia in na School of Medicine univerze Maryland. Profesor Eliot Siegel z marylanske univerze je pojasnil, da do zdaj z drugimi superračunalniki, ki so jih testirali za potrebe razvoja medicine, niso bili zadovoljni, Watson pa obeta nekaj več. Do zdaj so bili računalniki precej omejeni pri prepoznavanju simptomov bolezni ali poškodb: "Naše delo zahteva hitro ukrepanje in pri tem nimaš časa, da bi v računalnik vnesel vse potrebne podatke."
Siegel je še prepričan, da bo Watson vsaj koristen pripomoček pri diagnosticiranju, saj bo lahko hitro "prelistal" številne medicinske revije in drugo literaturo, ki je večina zdravnikov nima časa podrobno brati. Ob tem pa profesor še opozarja na eno Watsonovo "napako", za katero upa, da jo bodo pri IBM-u hitro odpravili: "Hočemo tehnologijo, ki bo razumela, da to ni igra kviza in da v medicini ni nikoli samo enega pravega odgovora."
Bo lahko Watson postavljal kompleksne hipoteze?
"Izziv v medicini je, da imamo številne diagnoze in različne inforamcije, ki so lahko resnične ali pa neresnične in si lahko včasih tudi nasprotujejo. Watsonova ekipa bo morala ustvariti okolje, v katerem bo lahko računalnik razvijal številne kompleksne hipoteze. In verjamem, da bo za ekipo to velik izziv," še meni Siegel.
Spodaj si lahko ogledate prvi del kviza Jeopardy, v katerem so tekmovali Jennings, Rutter in Watson.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje