Meščanom namreč povzroča težave ameriški hrast (quercus rubra), ki se je po njihovih parkih in gozdovih preveč razširil. Ameriški hrast je na evropska tla prišel v 17. stoletju, ko so ga pripeljali zaradi njegove hitre rasti. A od takrat se je predvsem na severnih območjih Evrope pretirano zasadil in zadušil rast avtohtonih rastlinskih vrst.

Mestni svet v Arnhemu se je zato odločil, da na pomoč pokliče prav posebno "vojsko", sestavljeno iz domačih prašičev. Te živali imajo namreč zelo rade hrastove plodove, želod. Tako naj bi ustavili razraščanje hrastovih gozdov.

Da lahko prašiči pomagajo pri tej težavi, je sicer že stara in uveljavljena rešitev. "Čudi me, da je ta način upravljanja gozdov popolnoma izginil," je za tamkajšnji časopis De Gelderlander povedal predstavnik sveta v Arnhemu in dodal: "V srednjem veku sta brezplačna krma prašičev in gospodarjenje z gozdovi potekala z roko v roki."

Prašiči niso koristni le zato, ker so želodi zanje izjemna poslastica, temveč tudi zato, ker med iskanjem teh plodov svoje rilce zakopljejo v gosto listje, ki odpada od hrastov. S tem podrast dobi svetlobo, ki jo potrebuje za rast, upravljavci parkov pa lahko tako v zemljo tudi lažje zasadijo mešanico semen avtohtonih vrst, poroča portal The Mayor.

Ekipo prašičev za nadzor gozdov bo sestavljalo devet prašičev pasme bonte benheimer, ki bodo sprva "upravljali" gozd ob avtocesti, če se bodo izkazali za učinkovite, pa jih bodo preselili še v druge parke v okolici mesta.