Javno kampanjo, ki jo je na družbenih omrežjih začel upokojeni norveški geograf in vladni geometer Björn Geirr Harsson, so podprli številni Norvežani in Finci.

Harrson je predlagal, da Fincem ob stoti obletnici neodvisnosti od Rusije podarijo najvišji vrh gorovja Halti (1365 m) - to bi dosegli tako, da bi državno mejo premaknili za 150 m na sever in 200 m na vzhod -, saj bi bila razlika, kot je povedal, komaj vidna na zemljevidu. Norveški sprememba ne bi pomenila ničesar, saj ima veliko višje vrhove, medtem ko bi Finska dobila novi najvišji vrh.

Najvišji finski vrh je zdaj na nadmorski višini 1324 metrov, na gori, znani kot Halditsohkka, in je del bistveno večjega skalnatega gorovja Halti.

A pobuda ni naletela na plodna tla pri norveških oblasteh. Premierka Erna Solberg je tako v pismu enemu izmed podpornikov ideje Sveinu Leirosu, županu norveškega obmejnega mesta Kaafjord, zapisala, da mora žal zavrniti idejo, saj ustava prepoveduje kakršno koli delitev norveškega ozemlja.

Dodala je, da bodo našli drugo primerno darilo za sosede.