Na dveh prazničnih znamkah sta novoletna jelka in božično drevesce, tretja znamka upodablja Kristusovo rojstvo, ki velja za enega od najpogostejših motivov v krščanski ikonografiji, na četrti pa so upodobljeni trije kraljevski koledniki, ki so ljudem sporočali vse najboljše v novem letu in so upodabljali svete tri kralje.

V sklopu nove serije, ki so jo poimenovali Človeška čutila, na prvi znamki predstavljajo čutilo za tip, torej roke in prste. Na zanimiv in slikovit način, ki je razumljiv tudi laikom za medicino, bodo predstavili še druga čutila, ki bodo opazovalca spodbudile k razmišljanju in k želji za podrobnejše spoznavanje teh delov človeškega telesa.

Ob tem na Pošti Slovenije nadaljujejo serijo Slovenske znanstvenice. Na že peti znamki te serije predstavljajo slovensko filozofinjo Almo Sodnik, ki se je ukvarjala zlasti z zgodovino filozofije od začetka antike do vključno Kanta ter s svojim raziskovanjem postavila standarde proučevanja zgodovine slovenske filozofije. V akademskem letu 1952/53 je kot verjetno prva ženska v Jugoslaviji postala dekanica ljubljanske filozofske fakultete.

Lani začeto serijo Slovenski pregovori in reki so zdaj dopolnili z znamko, posvečeno pregovoru Ura teče, nič ne reče! Ta opominja na naša ravnanja, ki so v sodobnem svetu vedno bolj obremenjena s hitenjem, pogosto brezglavo nestrpnostjo.

V seriji Slovenski letalski pionirji in dogodki je znamka tokrat namenjena spominu na prvega slovenskega letalca in letalskega konstruktorja Edvarda Rusjana. Vsestranski športnik in tehnik je s krogom zgodnjih letalskih navdušencev v Gorici izdelal sedem po zasnovi in izdelavi različnih motornih letal. Prvi motorni polet mu je uspel 25. novembra 1909, to je bil prvi motorni polet na tem območju in dvanajsti na svetu. Dve leti pozneje je na demonstracijskem poletu nad Beogradom v slabih vremenskih razmerah strmoglavil v ikarovsko smrt, sicer pa je s svojim zgledom pomembno vplival na mlajše generacije letalcev.

Izšla je tudi razglednična dopisnica, s katero Pošta Slovenije zaznamuje 40. Piranske dneve arhitekture, mednarodno arhitekturno konferenco z eno najdaljših tradicij na svetu. Na njej podeljujejo tudi izjemno cenjeno mednarodno nagrado piranesi za najboljše arhitekturne stvaritve, nastale v zadnjih dveh letih na območju držav srednje Evrope, ter za študentske projekte iz evropskih arhitekturnih fakultet.