Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše razmere za življenje v Slovenski Istri. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo po prvi uspešni akciji ljubiteljske znanosti pred štirimi leti "Išče se progasti gož" ponovno prosijo prebivalce Slovenske Istre in obiskovalce za pomoč pri informacijah o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev.

Progasti gož je plašni velikan iz družine gožev, ki je za ljudi popolnoma nenevaren. "Prepoznamo ga po štirih temnih vzdolžnih progah na sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa ter po stranski temni progi za očmi. Mladiči so drugače obarvani – prepoznamo jih po vzorcu temnih, pogosto črno obrobljenih širokih lis na hrbtni in bočni strani telesa. Samice progastega goža lahko v dolžino merijo tudi do 260 centimetrov, samci pa so nekoliko manjši in zrastejo do 160 centimetrov," sporočajo z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kače iz družine gožev so sicer po vsej Sloveniji, razveseliti pa bi se jih morali tudi vrtičkarji, saj se prehranjujejo z malimi glodavci, kot so miši in voluharji.

Toplo in suho okolje slovenske Istre predstavlja odlične razmere za progastega goža: raznolika kmetijska krajina, ki jo sestavljajo gozdovi, suhi travniki, žive meje in suhozidi. Pojavlja se tudi v bližini vode, saj je kljub svoji velikosti dober plavalec. Ko so leta 2020 prvič izvedli akcijo ljubiteljske znanosti Išče se progasti gož, so pridobili zelo koristne podatke o tem plazilcu. S pomočjo informacij prebivalcev in obiskovalcev slovenske Istre so našli pet različnih osebkov progastega goža, od tega so bili trije odrasli in dva mladiča. Več kot 20 ljudi je posredovalo fotografije in videoposnetke.

Akcija "Ponovno se išče progasti gož" poteka tako, da prebivalci in obiskovalci območja Nature 2000 slovenska Istra ob morebitnem srečanju s progastim gožem ali njegovim levom posnamejo fotografijo ali video, avdiovizualni material pa posredujejo raziskovalcem Nacionalnega inštituta za biologijo. Tiste, ki bodo sodelovali v akciji, pa na inštitutu prosijo še, da si zapišejo kraj in čas srečanja s plazilcem in morebitne posebnosti, ki bi bile zanimive za raziskovalce. Kljub velikosti progastega goža raziskovalci s terenskimi popisi le stežka zaznajo njegovo prisotnost, zato s posredovanjem podatkov javnost prispeva k boljšemu poznavanju njegove razširjenosti in biologije.