Statistični urad se je ob mednarodnem dnevu moških, ki ga zaznamujemo 19. novembra, "pozabaval" z različnimi podatki Slovencev iz različnih delov Slovenije.

Na začetku leta 2018 je v Sloveniji živelo 2.066.800 prebivalcev, od tega je bilo moških 49,7 odstotka, kar pomeni, da je žensk več kot moških. Podrobnejša demografska slika po statističnih regijah pa kaže, da ženske številčno ne prevladujejo v vseh regijah, ampak le v šestih, moški pa v preostalih šestih, in to v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski, goriški regiji in v jugovzhodni Sloveniji.

Najpogostejše moško ime je bilo 1. 1. 2018 v celotni Sloveniji Franc, na ravni statističnih regij pa je to veljalo le za štiri, in sicer za podravsko, savinjsko, zasavsko in primorsko-notranjsko. V štirih regijah se ime Franc ni uvrstilo niti med tri najpogostejša: v obalno-kraški, kjer je bilo največ Markov, v goriški, kjer je bilo največ Ivanov, v osrednjeslovenski, kjer je bilo največ Janezov, in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je bilo največ Jožetov.

Med mladimi do 29. leta starosti je bila slika najpogostejših moških imen po regijah bolj homogena. Najpogostejše ime v skoraj vseh regijah je bilo Luka. Izjemi sta bili koroška in jugovzhodna Slovenija; v prvi je bilo največ Žanov, v drugi pa Janov.

Najstarejši moški v pomurski regiji
Povprečna starost moških v pomurski regiji (43,4 leta) je bila za skoraj dve leti višja od slovenskega povprečja (41,7 leta). V povprečju najmlajši so bili moški v osrednjeslovenski regiji (40,3 leta). Delež starejših moških, to je starih 65 ali več let, pa ni bil največji v pomurski regiji, čeprav je bila povprečna starost tamkajšnjih moških najvišja, ampak v goriški (tam je bil namreč povprečno vsak peti moški star 65 ali več let, povprečno vsak 25. pa 80 ali več let).

Fantki, ki so se v 2017 rodili v pomurski regiji, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo, 76,7 leta, kar je tri leta manj, kot lahko pričakujejo njihovi vrstniki iz primorsko-notranjske regije. Ti naj bi živeli najdlje, skoraj 80 let; približno prav toliko lahko pričakujejo tudi njihovi vrstniki, rojeni v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji.

Povprečna starost v letu 2017 umrlih moških je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji (76,3 leta). Najnižja je bila v jugovzhodni Sloveniji in v savinjski regiji (73 let). Med v letu 2017 umrlimi moškimi pa je bil odstotek takih, ki so umrli pri manj kot 65 letih (prezgodnja umrljivost), najvišji v savinjski in zasavski regiji (v vsaki 26 %), najnižji pa v primorsko-notranjski regiji (19 %). Za ženske je vrednost tega kazalnika navadno nižja.

Najvišjo bruto plačo so imeli prebivalci osrednjeslovenske regije
Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so v letu 2017 imeli moški v osrednjeslovenski regiji (1.937 evrov), drugo najvišjo pa moški v gorenjski (1.818 evrov) in obalno-kraški regiji (1.816 evrov). Najnižjo bruto plačo so imeli moški v pomurski (1.575 evrov) in zasavski statistični regiji (1.649 evrov).

V zasavski regiji je najvišji delež moških, ki imajo zaposlitev zunaj regije prebivališča oziroma ki na delo odhajajo v drugo regijo (54 %). V osrednjeslovenski statistični regiji je delež moških, ki delajo zunaj regije prebivališča, najnižji.

Pomurska regija izstopa po najnižjem deležu mladih prebivalcev in posledično tudi po najnižjem deležu učencev, dijakov, študentov (6 %), pa tudi po najnižjem deležu moških, starejših od 15 let, s terciarno izobrazbo (v povprečju vsak 7.). Največ moških z najvišjo stopnjo izobrazbe biva v osrednjeslovenski regiji (povprečno vsak 4. tamkajšnji moški je končal višjo ali visoko šolo). V šolskem letu 2016/17 sta bila v tej regiji najvišja tudi delež učencev, dijakov, študentov (11 %) in delež vpisanih na doktorski študij.

Osrednjeslovenska regija izstopa med regijami Slovenije tudi po daleč najnižjem deležu upokojenih moških (24 %), zasavska pa nasprotno, po najvišjem deležu upokojenih moških (31 %). V zasavski regiji je bila v letu 2017 povprečna starost upokojenega moškega najnižja med vsemi regijami (68,6 leta) in za 2,4 leta nižja kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je povprečna starost upokojenih moških v povprečju najvišja.

Najvišji v goriški, najdebelejši v zasavski regiji
Moški v Sloveniji so bili v letu 2017 visoki povprečno 178,1 cm, težki pa 84,7 kg. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 38 %, čezmerno hranjenih ali debelih pa 61 % moških. Največ debelih moških je bilo v zasavski regiji (26 %), najmanj pa v koroški (13 %) in goriški regiji (14 %).

Delež moških, starih 16 ali več let, ki so se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirali v zadostni meri, je bil najvišji med moškimi v obalno-kraški regiji. Tam so se namreč 2,5 ure ali več na teden rekreirali povprečno trije od štirih prebivalcev, medtem ko se v posavski regiji tretjina moških sploh ni ukvarjala z nobeno športno ali rekreativno telesno dejavnostjo.

V zasavski regiji je bil v letu 2017 najvišji delež kadilcev (med osebami, starimi 16 ali več let); vsak dan je kadilo 26 % moških. Delež vsakodnevnih kadilcev je bil najnižji v goriški regiji (15 % moških). V obalno-kraški pa je bil najvišji delež moških, ki so vsak dan ali skoraj vsak dan uživali alkohol (15 %). V pomurski, koroški in primorsko-notranjski regiji je bilo moških s tako razvado najmanj (v vsaki 6 %). Kljub nekaterim slabim razvadam moških v obalno-kraški regiji pa je bil v tej regiji delež moških, ki so uživali sadje dvakrat ali večkrat na dan, najvišji (24 %). V koroški in zasavski regiji je bil njihov delež najnižji (po 11 %).

S svojim življenjem so bili v povprečju v letu 2017 najbolj zadovoljni moški v goriški regiji (samoocena: 7,5 od 10); približno enako samooceno so podali tudi moški v obalno-kraški, gorenjski in osrednjeslovenski regiji (7,4); najmanj zadovoljni so bili moški v koroški statistični regiji (samoocena: 6,6).

Manj kot polovica Pomurcev navzočih pri porodu
Veliko razliko med moškimi po regijah Slovenije so v statističnem uradu po podatkih Nacionalnega instituta za javno zdravje zaznali pri podatkih o navzočnosti očetov pri porodu. V primorsko-notranjski in goriški regiji so bili pri porodu svojih otrok v letu 2017 navzoči skoraj vsi očetje (94 % in 93 %), v pomurski regiji manj kot polovica (48 %).

Slovenija postaja glede na državljanstvo prebivalcev iz leta v leto bolj heterogena. 1. 1. 2018 je bil v povprečju vsak 13. prebivalec Slovenije (moški) državljan kake tuje države. Najbolj homogena regija z vidika državljanstva je pomurska (tam je med moškim prebivalstvom 2 % tujih državljanov), najmanj pa obalno-kraška (skoraj 13 %) in osrednjeslovenska (10 %).

Pomurska in goriška regija izstopata po deležu moških, starih 40 ali več let, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu s starši (ali z enim izmed njiju); v vsaki jih je bilo 9 %. V osrednjeslovenski regiji jih je bilo najmanj, 7 %.