Med drugim je za ženske značilna prevelika poraščenost obraza in povečanje mišične mase.

Po raziskavah ruskega znanstvenika Gennadija Čeurina in njegove ekipe iz centra za ekološko varnost in preživetje iz Jekaterinburga, je njihova raziskava temeljila na spominu vode, ki jo uporabljamo.

Voda naj bi, tako menijo tudi homeopati, imela spomin, tako da bi z njim lahko vplivala na pozitivne in negativne sile. Čeurin je dejal, da je njegova ekipa več ur preklinjala v kozarec, poln vode. Tega je kasneje zlila prek pšeničnih semen.

Od vseh semen, ki so bila prelita s "prekleto" vodo, je vzklilo le 48 odstotkov semen, medtem ko je od semen, ki so bila prelita z "dobro, blagoslovljeno" vodo iz naravnega vrelca, vzklilo kar 93 odstotkov semen.

Moški imajo težave v spolnosti, ženske s poraščenostjo
Dodal je, da so nadaljevali raziskavo in pregledali moške, ki vsak dan preklinjajo, in tiste, ki tega ne počno. Odkrili so, da imajo prvi težave v spolnosti, med drugim tudi z impotenco. Pri raziskavi med ženskami se tiste, ki vsakodnevno preklinjajo, postopoma spreminjajo v moškega, saj postajajo vedno bolj poraščene tako po obrazu kot tudi po telesu, pridobivati pa začno tudi mišično maso.

V časopisu Physica A je v enem izmed člankov enake ugotovitve navedel tudi švicarski kemik Louis Rey. Struktura hidrogenskih vezi v čisti vodi je drugačna kot pa pri vodi, v kateri so raztopljene soli in ki jo uporabljajo homeopati pri svojem zdravljenju.

KAJ JE HOMEOPATIJA?
Delo Profesorice Madeleine Ennis je povezano s posebno obliko zdravljenja, ki postavlja na glavo pravila klasične medicine. Madeleine je obudila eno najbolj zagrizenih polemik zadnjih let. Gre za nekaj, kar lahko najdete na vsaki britanski glavni ulici - homeopatijo. To ni neka čudaška skrajnost, saj jo poznamo že več kot 200 let, k njej se zateka na milijone ljudi, tudi predsedniki in različni zvezdniki.

Uporablja jo tudi kraljeva družina
Tako naj bi nogometašu Davidu Beckhamu pomagala pozdraviti poškodbo na nogi, britanska kraljeva rodbina se redno zateka k njej že od časov kraljice Viktorije.

Zgodovina homeopatije
A homeopatija še vedno velja za znanstveno uganko, kajti temelji na dveh načelih, ki sta se oblikovali že v 18. stoletju. Prvo načelo je, da moramo odkriti snov, ki bolezen povzroča, da jo s to isto snovjo nato pozdravimo. Temu bi lahko rekli tudi "klin se s klinom izbija." Zaradi tega prepričanja so začeli uporabljati na tisoče različnih snovi, nekatere med njimi so tudi nenavadne. Kasneje so homeopati odkrili, da so nekatere snovi strupene, zato so jih začeli redčiti. Na redčenju vode pa temelji drugo načelo. To pravi, da bolj ko je zdravilo razredčeno, bolj pomaga. Mora pa biti pravilno pripravljeno.

Metoda, ki jo uporabljajo - slabljenje
Metoda, ki jo uporabljajo še danes, je t. i. serijsko redčenje ali slabljenje. Kapljico snovi, recimo kačjega strupa ali žveplene kisline, dodajo 99 delom vode ali alkohola. Nato mešanico dobro pretresejo. To lahko naredijo tudi strojno, a tradicionalni homeopati raje udarjajo z epruveto ob trdo podlago.

Homeopati so prepričani, da tako prenesejo zdravilne učinkovine iz snovi na vodo. Tako dobijo raztopino (2C), ki je stokrat šibkejša od čiste učinkovine. Raztopina 2C vsebuje le eno desettisočinko osnovne učinkovine, ki jo homeopati še naprej redčijo. Tu pa pride do spora med homeopatijo in sodobno medicino. Raztopina 6C vsebuje le še eno bilijoninko osnovne učinkovine, kar je toliko kot ena sama kapljica v dvajsetih plavalnih bazenih, polnih vode. V nadaljnjih šestih redčenjih dobijo raztopino 12C, kar je toliko kot ena kapljica v Atlantskem oceanu. Homeopati najpogosteje uporabljajo raztopino 30C, kar je resnično astronomsko visoka stopnja razredčenosti.

Klasična medicina ne priznava homeopatije
Homeopati verjamejo, da kapljica take izredno razredčene raztopine na sladkorni tabletki lahko pozdravi. Zato je klasična medicina ne priznava in trdi, da je povsem nesmiselna. Molekula je najmanjši delec neke snovi, ki ima vse njene lastnosti in zato lahko sproži določen učinek. Sodobna znanost zagovarja, da potrebujete vsaj eno molekulo neke snovi. Homeopati trdijo, da imajo njihovi pripravki zdravilno moč, sodobna medicina pa, da ni v pripravkih homeopatov nič drugega kot voda.

Benvistejev dokaz o vodi s spominom
Jacques Benveniste, znanstvenik, ki je zagovarjal homeopate, sicer strokovnjak za alergije, je proučeval vrsto krvnih celic, ki sodelujejo pri alergijskih reakcijah. Te krvne celice se imenujejo bazofili, ko pa pridejo v stik z alergenom, postanejo dejavne in povzročijo simptome alergijske reakcije. Benveniste je razvil test, s katerim je lahko ugotovil, ali je nekdo alergičen na določeno snov ali ne. Uporabil je barvilo, ki je neaktivne bazofile obarvalo modro. Nato je preštel modro obarvane celice in ugotovil, ali je prišlo do alergijske reakcije. Benveniste je kemično snov razredčil z vodo, tako kot to počnejo homeopati.

Raztopina bi morala biti tako razredčena, da ne bi smela več učinkovati, a je kljub temu prišlo do reakcije. Bazofili so se aktivirali. Benveniste je bil prepričan, da se to ne bi smelo zgoditi. Po tem nenavadnem dogodku so Benveniste in člani njegove skupine naredili na stotine poskusov in ugotovili, da so odkrili posebno vodo, ki se ni obnašala kot navadna voda, ampak kot voda, ki še vedno vsebuje osnovno učinkovino. Po njihovem mnenju naj bi si voda zapomnila kemično sestavo osnovne učinkovine. Benveniste je ta pojav poimenoval ''vodni spomin''. To je bil prvi znanstveni dokaz, da homeopatija lahko deluje.

Preostali poskusi dokazovanja propadli
Benveniste se je zavedal, kako revolucionarna je njegova domneva in da izsledkov raziskav ne bodo resno jemali, če jih ne bo objavil v ugledni znanstveni publikaciji. Zato je svoje izsledke poslal najuglednejši reviji na svetu, ki objavlja znanstvena odkritja - reviji Nature. Benvenistov članek je prebral takratni urednik John Maddox. Ta je sicer vedel, da ''vodni spomin'' nima nobene znanstvene podlage, a pisanja tako uglednega znanstvenika, kot je bil Benveniste, ni mogel zavrniti. Ko je članek junija 1988 izšel, je povzročil pravo senzacijo. O članku so poročali po vsem svetu in kazalo je, da je Benvenisteju uspelo najdi dokaz, ki bo homeopatijo povzdignil v znanstveno priznano vedo. To pa se po različnih preizkusih, ki so jih izvajali, ni zgodilo.