Teste je pred 90 leti ustvaril švicarski psihiater Hermann Rorschach. Najprej mora testiranec povedati le, kaj mu posamezna figura predstavlja. Šele pozneje začne psiholog postavljati dodatna vprašanja, s katerimi skuša razjasniti natančnejšo predstavo subjekta o figuri. Foto: EPA
Teste je pred 90 leti ustvaril švicarski psihiater Hermann Rorschach. Najprej mora testiranec povedati le, kaj mu posamezna figura predstavlja. Šele pozneje začne psiholog postavljati dodatna vprašanja, s katerimi skuša razjasniti natančnejšo predstavo subjekta o figuri. Foto: EPA

Deset izvirnih testov s packami so uporabniki in soustvarjalci proste enciklopedije Wikipedije objavili na njenih podstraneh. Njihova objava je naletela na burne odzive stroke, saj so poleg črnih madežev razloženi tudi pomeni testov in avtorjevi pogledi nanje.

Psihologi so prepričani, da je s tem ogroženo njihovo znanstveno raziskovanje. Verjamejo, da bodo mnogi bralci proste enciklopedije zlorabili pomene testov in njihove diagnoze bodo izgubile vrednost.

Za objavo kriv psiholog
Teste je objavil doktor psihologije James Heilman. "Absurdno bi bilo, če bi objavil samo en test, zato sem jih vseh deset," je svoje dejanje upravičeval Heilman. Njegovim besedam je ostro nasprotoval psiholog Bruce L. Smith. "Več testnega materiala, kot se objavi, večja je možnost, da se z njim poigrava," je prepričan Smith, ki še trdi, da oseba, ki že pozna vsebino testa, ne dobi napačne diagnoze. Samo rezultati so brez pomena.

Večnamenski test
Test se še danes uporablja za razkrivanje, kako se kakšen človek spoprijema s težavami, kako se spopada z lastnimi čustvi, kako se vede v razmerju do drugih in podobno. Z njim pa so razkrinkali celo serijske morilce. Ena izmed sličic predstavlja žabo, toda večina moških menda v sliki vidi žensko z razkrečenimi nogami. Ugotovitve so med drugim uporabili tudi kreativci bavarske agencije Serviceplan za oglaševalsko akcijo revije FHM.