opisuje blogerka, znana pod psevdonimom Belle de Neige.

Izbor psevdonima je zelo poveden — snežna različica Belle de Jour, Lepotice dneva, francoske klasike o zdolgočaseni ženi, ki popoldneve preživlja kot elitna prostitutka.

Naša "Snežna lepotica" je mlada karieristka iz Londona, ki se po osebnem bankrotu in propadu ljubezenske zveze ter ob hudi eksistenčni krizi, ki tej sledi, zateče v luksuzno francosko gorsko letovišče, kjer se zaposli kot t. i. chalet girl, sezonska delavka, ki skrbi za pospravljanje koč in zadovoljevanje muh visokih gostov. Toda, kot je v svojem blogu, nato pa še v knjigi podrobno opisala anonimna blogerka, je dela v tem poslu bolj za vzorec, večina časa in energije gre za besno žuriranje, popivanje, občevanje in ekscese.

"Ura je 7. Hrbtenica smučarskega središča, mlada, zmačkana in sopeča, je vstala, si popraskala rit, izkašljala pljuča, morda tudi bruhala, nato pa se čez snežni zamet odvlekla na delo, spekla klobase ter postlala postelje za bogate in brezbrižne. Dobrodošli v deželi snežne p***," piše Belle de Neige.

Sočni opisi bakanalij
Blogerka je leta 2013 svoje bloge, zabavne, šokantne, pronicljive in neposredne, zbrala v knjigi z naslovom Belle de Neige: Tales of Catastrophe, Sex and Squalor From The Alpine Underbelly (Snežna lepotica: Zgodbe o katastrofah, seksu in bedi z alpskega dna), ki je nemudoma postala manjša uspešnica in širšim množicam razkrila, kaj se zares dogaja, ko običajni smučarski smrtniki zapustijo smučišča in se spustijo v dolino.

In Belle de Neige se prav nič ne zadržuje pri sočnih opisih bakanalij – tako lastnih kot tistih ultrabogatih tujih gostov. Pri tem pa se prav dobro zaveda, da tovrstno življenje ni nič drugega kot goli eskapizem – ki pa lahko včasih povsem izgubljenega človeka morda na neki način celo reši. "Smučarska središča so pogosto pribežališča za neprilagojene, za tiste, ki trpijo v krizi srednjih let, in za tistega čudaka z veliko brazgotino na vratu, za katerega sumiš, da verjetno dejansko ne more domov, ne pa, da noče. In prav vsak od njih, tako kot jaz, bodisi beži pred nečim ali pa beži proti nečemu. Preselijo se v gore, ker bi raje živeli polni adrenalina in na svežem pršiču kot pa okoli maratonov na Playstationu in tiste vrste "pršiča", ki ga kupiš od 30-letnih zgub na parkiriščih," nam oriše srenjo, zbrano visoko na smučiščih.

"Seveda, res je tudi, da je med njimi tudi ogromno vagabundov na pavziranju, ob katerih so smučarske sezone videti kot zaporedje fazanskih tednov na faksu – pretirano navdušenih 19-letnikov brez vsake usmeritve, ki so se iz šole prekotalili v Alpe, ne da bi vedeli, kaj bodo počeli naslednje pol leta. Takih, ki niso sposobni jasno ločiti riti od komolca, kaj šele učinkovito skrbeti za dopustnike, zato večino časa počnejo take stvari, kot je denimo pitje scalnice drug od drugega ali pa skakanje s strehe v novozapadli sneg po 30 "shotih" jägermeistra," opisuje pritepence v smučarskih središčih blogerka in s tem že nakaže smer, v katero bo šla njena pripoved.

"To ni babja literatura"
Seks, žolčne kletvice, bruhanje po ulicah, vmes malo vijuganja po pršiču in brušenja robnikov, pa eksanje, skakanje v džakuzije, napol zavestne orgije in motrenje še hujših ekscesov aristokratov, ki najemajo koče za 15.000 evrov tedensko. Kot opozarja v knjižni recenziji deskarski portal White Lines, je "to vse kaj drugega kot babja literatura", ampak knjiga je polna zabavnih, filmskih anekdot – od padanja v umazano vročo kopel, polno sperme, do reševanja incidentov s preveč razpuščenimi gosti.

Tako, denimo, opiše ne tako zelo prijetno prigodo, ko je neki od vodke opiti Ukrajinec ob 4. uri zjutraj pristal v napačni koči in padel v posteljo osemletnika, medtem ko se je skupina Latvijcev v kočo blogerkinega prijatelja nastanila s parom v usnje odetih prostitutk. "Vse skupaj je bilo kot pornič iz 90. let. Vso kočo so zasvinjali s kondomi, po usnjenih kavčih pustili krvave madeže in kokain, v savni pa seksali mojemu prijatelju na ogled. Ampak se ni pritoževal, še posebej, ko so one začele zajtrkovati zgoraj brez ali pa ko so mu kot napitnino ob koncu tedna ponudili eno od punc," piše.

Temna plat ekscesa
A knjiga in pripoved "Snežne lepotice" ima tudi temnejšo plat, ko opisuje mamino prezgodnjo smrt in smrt najboljše prijateljice zaradi prevelikega odmerka mamil, dogodek v eni od koč, ki meji že na skupinsko posilstvo, snemanje (in nato javno predvajanje) oralnega seksa, nočno smučanje pod vplivom ketamina in samorefleksijo glede popolne izgubljenosti v življenju. "A prikladno se je izkazalo, da je smučarsko središče idealna lokacija, kjer pozabiš na vse te težave – večinoma tako, da se ga naf***aš v vseh mogočih smislih," piše.

Nič kaj lepo se ne bere niti pripoved o "Usmiljeni Harriet", nadarjeni mladi plavalki, ki se je uvrstila celo v olimpijsko ekipo, a je pobegnila svoji preambiciozni mami, se zaposlila v baru na smučišču in do konca sezone spala z, reci in piši, 200 ljudmi, ali ko Snežna lepotica nonšalantno pove, kako je nanjo uriniral paralizirani francoski inštruktor smučanja.

Hkrati pa zatrjuje, kako so jo smučarske sezone rešile depresije. "Predelovanje lastnih tegob ob kulisi kipečega, negostoljubnega terena me je naučilo veliko o nepomembnosti lastnih težav in neznatnosti človeštva kot takega. Ob tem sem spoznala nekatere najbolj iskrene, motivirane in nadarjene posameznike. Ampak ljudje nočejo poslušati o tem. Zato je verjetno lažje sprejeti obrabljeno, klišejsko podobo deskanja in smučanja kot kluba, rezerviranega za bebce – za tiste bradate bogatunske mulce z omejenim besednim zakladom, s skrbniškimi skladi in članstvom v jahtnih klubih. Snežne športe obožujejo tisti, ki jih prakticirajo, in omalovažujejo tisti, ki jih ne. Ker težava s smučanjem in deskanjem je, da sta težka športa. Ne moreš plačati, da bi ju obvladal, za to se moraš potruditi. Kar te precej strezni," je povedala za revijo Vice.

It's official!! My book is now available in paperback from AMAZON! Huzzah! BUY IT HERE TODAY https://t.co/sSfWbMPBlo pic.twitter.com/2oTfSXK0Bu

— BelledeNeige (@BelledeNeige) January 21, 2014