Od domnevno 500 kopij, ki so jih prejeli le delegati ustanovne konvencije in člani kontinentalnega kongresa Združenih držav Amerike, je znanih le še 13. Eno izmed kopij šeststranskega dokumenta, ki je nadomestil prvo in razmeroma neučinkovito ustanovno listino Articles of Confederation, je kupil podjetnik Kenneth Griffin.

Za izjemno redek dokument, star 234 let, so pri dražbeni hiši Sotheby's sicer pričakovali od 15 do 20 milijonov ameriških dolarjev (od okoli 12 do 17 milijonov evrov). Kopijo uradnega prvega natisa Ustave Združenih držav Amerike, ki je bistveno redkejša od prve izdaje Deklaracije neodvisnosti ZDA, pa so v New Yorku prodali za kar 43,2 milijona ameriških dolarjev (približno 38,3 milijona evrov).

"Nameravam zagotoviti, da si bodo to kopijo naše ustave Američani in obiskovalci lahko ogledali in jo občudovali v naših muzejih in drugih javnih prostorih," je dejal ustanovitelj investicijskega podjetja Citadel, ki je sicer na dražbi premagal tudi skupino 17.000 zanesenjakov nad kriptovaluto z vsega sveta. Ti so dokument kot decentralizirana avtonomna organizacija želeli kupiti skupinsko, poroča AP.

Nazadnje so listino prodali leta 1988

Po mnenju Selbyja Kifferja, strokovnjaka za knjige in rokopise pri Sotheby'su, naj bi rezultat dražbe pokazal, kako pomembna ostaja ustava tudi za svetovno demokracijo. Griffin bo natis sicer posodil muzeju ameriške umetnosti Crystal Bridges. Tako sta zdaj v zasebnih rokah le dve kopiji. "Ponosni smo, da lahko razstavimo enega izmed najpomembnejših dokumentov v zgodovini našega naroda," je dejala Olivia Walton iz muzeja v Arkansasu, ki ga je leta 2011 odprla hči ustanovitelja trgovske verige Walmart Alice Walton.

Nazadnje so kopijo ustavne listine, ki vsebuje sedem originalnih člankov glede ogrodja ameriške nacionalne vlade in razmerja med zveznimi državami, prodali leta 1988 ameriškemu zbiralcu S. Howardu Goldmanu, ki je zanjo plačal 165.000 ameriških dolarjev (okoli 146.000 evrov).

S tem, ko je iztržila bistveno več kot prvotno ocenjeno, je tudi podrla rekord cene knjige ali rokopise, prodanih na dražbi. Do zdaj je ta naziv pripadal delu Kodeks Leicester, ki ga je ustvaril Leonardo da Vinci, zanj pa je 30,8 milijona ameriških dolarjev (okoli 27,3 milijona evrov) leta 1994 odštel Bill Gates.