V četrtek praznujemo martinovo, ko iz mošta nastane vino. Na ta dan goduje sveti Martin. Ker je martinovo priljubljen slovenski praznik z bogato tradicijo, se je Ljubica Mlinar v oddaji Dobro jutro pogovarjala z Martinom Bajžljem s statističnega urada, ki je nanizal veliko zanimivih številk o tem dnevu.

Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele (Podravje, Primorje, Posavje), te pa na devet vinorodnih okolišev. Največji del celotne površine vinogradov v Sloveniji je v vinorodni deželi Podravje, druga po velikosti je vinorodna dežela Primorje, tretja pa Posavje.

Povprečni vinograd meri 0,32 ha, zasajen pa je vertikalno, kar pomeni, da so trsi zasajeni vertikalno v smeri nagiba zemljišča). V njem raste malo več kot 1200 trsov. Na 70 odstotkov trsov zori belo grozdje, na preostalih 30 odstotkih pa rdeče grozdje. Med belimi sortami prevladuje laški rizling (17 odstotkov), med rdečimi pa refošk (29 odstotkov).

V letu 2020 se je z vinogradništvom ukvarjalo skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali dobrih 15.000 hektarjev vinogradov. Največ pridelovalcev, kar 91 odstotkov vseh, je pridelovalo grozdje na manj kot enem hektarju vinogradov, je dodal Bajželj.

Rekorden pridelek grozdja sega v leto 2004

Letošnja letina grozdja je sicer slaba, vsaj količinsko. Martinovo je po tradiciji dan, ko se spozna, kolikšen bo pridelek vina in kakšna bo njegova kakovost. Slovenski vinogradniki so po prvih podatkih v letu 2021 pridelali dobrih 83.000 ton grozdja. Tako bele kot rdeče sorte grozdja so obrodile slabše kot v 2020. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile za 16 odstotkov slabše, sorte za pridelavo rdečega vina pa za 22 odstotkov. Rekorden pridelek je bil v Sloveniji sicer v letu 2004 – takrat so vinogradniki pridelali skoraj 135.000 ton grozdja.

Koliko vina spijemo?

Statistiki so izbrskali tudi nekaj podatkov o tem, kako veliki ljubitelji vina smo Slovenci. Zadnji podatek o porabi imajo za leto 2019. Takrat smo porabili povprečno 36 litrov vina na prebivalca, od tega 65 odstotkov belega. Ta količina se v zadnjih desetih letih ni bistveno spreminjala.

Če smo v letu 2020 kupili vino v trgovini, smo za liter namiznega odšteli povprečno dva evra, za liter kakovostnega pa dobre štiri evre. Če smo si vino naročili za mizo v gostinskem lokalu, smo za liter kakovostnega vina odšteli skoraj 16 evrov. S povprečno mesečno plačo bi si tako lahko v gostinskem lokalu privoščili 77 litrov kakovostnega vina.

Kako poznana so naša vina po svetu?

Izvoz vina se je v zadnjih desetih letih povečeval. V letu 2010 je Slovenija izvozila za skoraj 9 milijonov evrov vina, v letu 2020 pa za 16,5 milijona evrov. Lani smo ga največ izvozili v Italijo, Združene države, Nizozemsko, Hrvaško. Znaten je bil tudi izvoz na Kitajsko. Prav izvoz na Kitajsko se je v zadnjih letih zelo povečal: v 2007 smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, v 2020 pa že za 1,1 milijona evrov.

Imeni Martin in Martina ohranjata priljubljenost

11. november ni samo praznik vina, ampak tudi praznik vseh Martin in Martinov. Na martinovo praznuje rojstni dan skoraj 5700 prebivalcev Slovenije in med temi je natančno 180 Martinov in 181 Martin.

V Sloveniji je približno 8700 moških z imenom Martin in 7400 žensk z imenom Martina. Ime Martin je 25. najpogostejše moško ime. Največ Martinov živi v osrednjeslovenski statistični regiji (23 odstotkov vseh). Ime Martina, ženska različica tega imena, pa je 26. najpogostejše žensko ime. Tudi prebivalk z imenom Martina živi največ v osrednjeslovenski statistični regiji (22 odstotkov vseh). Se pa Martin pojavlja tudi kot priimek, vendar veliko redkeje, le 12 prebivalcev Slovenije ga ima, je še dodal Bajželj.