Za 42 kilometrov dolg maraton, ki se vije po prestolnici izolirane države (udeležite se lahko tudi polovičnega in na 10 kilometrov), so se morali mednarodni udeleženci prijaviti prek vnaprej odobrenih turističnih agencij, ki so tekačem organizirale potovanje, vizum in startnino za maraton.

Will Philipps, britanski izseljenec, ki živi v Pekingu, je za Guardian povedal, da se je prijavil, ker se mu je zdelo, da gre za preveč edinstveno izkušnjo, da bi jo kar izpustil: "Nekaj, o čemer bom lahko pripovedoval vnukom."
Ob tem sicer priznava, da mu agencija kaj dosti napotkov za pot ni dala, zato je rahlo živčen, "a vznemirjen". Kar ve, je, da bo pred tekmo skupaj z drugimi tekmovalci kosil v edini italijanski restavraciji v Pjongjangu - da se založijo z ogljikovimi hidrati.
Mednarodni maraton Mangyongdae, kot je njegovo uradno ime, Mednarodna atletska zveza označuje kot dogodek "bronaste ravni", kar ga postavlja v isto kategorijo kot denimo maratona v Sibiriji in Bejrutu. Maraton poteka vsako leto - letos že v 27. izdaji - v spomin na rojstvo ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga. "Veliki vodja" je bil rojen 15. aprila v Mangjongdaeju, nedaleč od Pjongjanga, umrl pa je leta 1994.
Znak odpiranja turizmu
Letos pričakujejo na maratonu kar nekaj profesionalnih atletov. Lani je bil med moškimi zmagovalec Katema Nigusse iz Etiopije, med ženskami pa že drugo leto zapored domačinka Kim Mi Gjong.

Uveljavlja pa severnokorejski maraton zelo stroge čase: polni maraton morate preteči v štirih urah, polovičnega v dveh urah in pol, 10-kilometrskega pa v 90 minutah. Če tekači rok prekoračijo, se morajo ustaviti in odstopiti.

Da je Severna Koreja omogočila sodelovanje amaterskim tekačem, opazovalci vidijo kot nov znak, da si severnokorejski voditelj Kim Džong Un želi okrepiti turizem v državi in spromovirati športni profil države, ki je lani dvignila precej prahu z odprtjem pregrešno dragega smučarskega letovišča, za katerega se številni sprašujejo, komu je pravzaprav namenjeno.
Prebivalstvo je za tovrstne drage športe prerevno, severnokorejska elita pa z redkimi izjemami, kot je v Švici šolan Kim Džong Un, smučati ne zna.

Severna Koreja turistične vizume sicer kljub zaostreni retoriki izdaja, izjema so predstavniki medijev.