Dr. Taggovi sta pri delu pomagali celotna družina in skupina prijateljev. Dostavljali so ji vsa sporočila, ki so jih prejeli, ona pa jih je spravljala v svojo podatkovno bazo. Na koncu je ustvarila zbirko 11.000 sporočil s 190.000 besedami, ki jih je poslalo 235 različnih ljudi.

"Dolgo je trajalo," je povedala Britanka, "a to je povsem normalno. Mislim, da je to prva doktorska disertacija v Veliki Britaniji na temo SMS-sporočil. Mediji so zelo sovražno nastrojeni proti njim zaradi njihovega domnevnega negativnega vpliva na jezik," je še dodala. Z disertacijo je raziskovalka ugotovila, da ljudje v kratkih sporočilih težimo h kratkosti in k jedrnatosti, prav tako pa za to obliko komunikacije veljajo drugačna pravopisna in slovnična pravila - veliko začetnico na primer v sporočilih upošteva le malokdo.

Zanimanje za SMS-sporočila tudi drugod
Medtem ko je ta disertacija v Veliki Britanija morda resda edina na to temo, pa tudi drugod po svetu vlada zanimanje za to obliko komunikacije. Na temo kratkih sporočilc je doktoriral tudi Italijan Francesco Tronci z leccevske univerze, ki je analiziral sporočila v italijanščini, njegove ugotovitve pa so zelo podobne tistim od dr. Taggove. Ugotovil je namreč, da se jezik v SMS-sporočilih zelo razlikuje od standardne italijanščine, zelo veliko pa je tudi tujk - predvsem anglicizmov.

Prav tako je zelo pogosta uporaba posebnega spletnega jezika, ki ga uporabniki izražajo z zamenjevanjem črkovnih in numeričnih znakov ali s pisanjem kratic (npr. n00b, LOL). Ker je dr. Tronci namerno izbiral kandidate iz različnih predelov Italije, je ugotovil tudi, da so bili v poslanih sporočilih zelo prisotni narečni elementi. Vsem analiziranim sporočilom, ne glede na to, od kod so bila poslana, pa je bila skupna želja po jedrnatosti.

Tudi "slovenski SMS-i" niso najbolj pravilni
Tudi v Sloveniji najdemo jezikoslovce, ki se ukvarjajo s preučevanjem jezika v SMS-sporočilih. Obrnili smo se na Urško Jarnovič, mlado raziskovalko na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je objavila več študij na temo kratkih sporočil, njene ugotovitve pa so zelo podobne ugotovitvam britanske kolegice in italijanskega kolega - ugotovila je namreč, da študentje Filozofske fakultete kratka sporočila povečini jemljejo kot povsem zasebno obliko komunikacije, pri kateri knjižni jezik ne igra pomembne vloge. Pomembna je zgolj vsebina, medtem ko se oblika podreja prostorski omejenosti kratkega sporočila. Urško Jarnovič smo prosili, da nam še sama razloži svoje videnje o tej sodobni vrsti komunikacije, njene odgovore pa še pričakujemo.