Na ta način bodo rez najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ki v Mariboru raste in rodi več kot 450 let, opravili že 37. leto zapovrstjo.

Kot so poudarili na Zavodu za turizem Maribor - Pohorje, je obrezovanje trte najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od tega močno odvisna rast in pridelek. Hkrati je rez Stare trte tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja cepiče te trte izbranim prijateljskim mestom in občinam z vsega sveta.

Letošnji prejemniki cepičev so hrvaško mesto Pulj, italijansko mesto Krmin (Cormons), Evropski red vitezov vina iz avstrijskega Železna (Eisenstadt) ter občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Ruše.

Staro trto bo ob navzočnosti mariborskega župana Andreja Fištravca, vinskih kraljic in drugih zbranih obrezal mestni viničar Stane Kocutar.

Vrsta dogodkov vse leto
Rez Stare trte se je skozi leta razvila v odmevno prireditev v okviru celoletnega cikla dogodkov, posvečenih Stari trti, z vrhuncem slovesne trgatve jeseni.

Stara trta je zaščitena kot naravni spomenik in vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz grozdja, ki ga je običajno letno od 35 do 55 kilogramov, pridelajo okoli 25 litrov vina. Polnijo ga v posebne stekleničke, te pa mariborska občina uporablja za protokolarne namene. Letno jih napolnijo nič več kot sto, med drugimi pa jo je prejela tudi britanska kraljica Elizabeta II.

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trti niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino drugih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti.