Kljub slabemu vidu in vse slabšem sluhu pa še vedno vsak dan prime za svinčnik. Jefimove karikature so močno zaznamovale 20. stoletje v Rusiji, vse od boljševiške revolucije do reform Gorbačova. Med vojno so držale pokonci vojake sovjetskih sil in kasneje skušale prepričati ljudi, kako poguben naj bi bil kapitalističen svet.

Še vedno ima izreden smisel za humor, s katerim se spopada z duhovi preteklosti. "Naročila sem dobival od Stalina. Žalostno, da moram priznati, vendar posmehovati sem se moral tudi ljudem, do katerih sem gojil veliko spoštovanje." Dodaja še, da bi ga morebitna zavrnitev stala življenja.

Umetnikov visoki jubilej je počastil tudi sedanji ruski predsednik Putin, v telegramu mu je čestital za talent, humor in modrost. Svoje karikature Boris vidi kot orožje, po njegovem imajo veliko moč, saj so direktne in neusmiljene.

Hitler je med napadom na Rusijo zahteval njegovo usmrtitev, toda umetnik je preživel drugo svetovno vojno pa tudi vse kasnejše družbene spremembe in dosegel častitljivo starost.

Njegova prva karikatura je bila objavljena leta 1919 v kijevskem časopisu, v naslednjih letih pa so bila njegova dela objavljena v vseh vodilnih ruskih časopisih, kot so Pravada, Isvestia in Krokodil. Leta 1966 je postal urednik Agiplakata, organizacije, ki se je ukvarjala s propagandnimi posterji, leta 1969 pa je izšla tudi knjiga z njegovimi deli.