Vsakoletni majoš pomeni sklop prireditev in medgeneracijsko druženje, kjer se vsak krajan poistoveti z dogodkom, glavno besedo in delo pa imajo mladi, t. i. lejtniki, ki tisto leto dopolnijo 18 let.

Tradicija postavljanja majoša se je v Gančanih ohranjala v skoraj izvirni obliki, kot si je dogodek zamislilo pet fantov, ki so devici Mariji ob domači kapelici v zahvalo za srečno vrnitev iz 1. svetovne vojne postavili mlaj, kot so jih videli med vojno v Rusiji.

Od prve nezakonite nočne postavitve do današnjih dni se je gančanska lokalna prireditev vsebinsko in organizacijsko dopolnjevala in danes pomeni sklop dejavnosti, od priprave debla smreke, "vrija" (vrha) z bogato okrasitvijo do ročne nošnje težkega vrha z domačije ene izmed lejtnic mimo kapele na staro nogometno igrišče, kjer spojijo deblo in vrh.

Tudi postavljanje je tradicionalno, vedno samo ročno, dogajanje pa spremlja velika množica. To je vsestranski krajevni praznik, ki je že zdavnaj prerasel lokalne okvire.

Prireditev spada med etnološke posebnosti in je na seznamu registriranih enot nesnovne kulturne dediščine. Predvsem zaradi svojih delavnih in složnih krajanov ima v širšem okolju tradicijo, veljavo in spoštovanje za ohranitev izvirnosti dogodka.

Danes bodo od 9. do 13. ure krasili vrh mlaja, ga potem ponesli po vasi, se ustavljali ob domačijah lejtnikov, fantov in deklet, ki letos dopolnijo 18 let, ob 17. uri pa bodo ob spremljavi godbe začeli postavljati mlaj.

Ob 19. uri bo kulturni program, slavnostni nagovor bo imel predsednik republike Pahor, dogodek pa bodo sklenili s prav tako obveznima kresovanjem in veselico.

V soboto so ob predstavitvi knjige Stou lejt gančkoga majoša 1919–2019, razstavi Gančki majoš od priprave do postavitve in postavitvi malega majoša pri vaški kapeli, kot so to storili leta 1919, odkrili spominski znamenji prvim postavljavcem majoša in duhovniku Marku Žižku.