Gre za star običaj – letos je svizec iz brloga pokukal že 136. leto zapored –, ki ga v mestecu, kakšnih 130 kilometrov severovzhodno od Pittsburga izvajajo na krščanski praznik svečnico (2. februar) že od leta 1887.

2. februar, na polovici med zimskim solsticijem in pomladanskim ekvinokcijem, je bil že v predkrščanskih evropskih kulturah pomemben praznik – Kelti so tako na primer praznovali imbolc, ki ga je posvojilo tudi krščanstvo in ga preimenovalo v svečnico, praznik luči. Skozi stoletja se je ohranilo verovanje, da bo zima trajala še vsaj 40 dni, če bo ta dan sončen.

Na nemško govorečem območju so pozneje legendo malce priredili: zima bo trajala še šest tednov, če glodavci (podgane, polhi ipd.) ali jazbeci in podobne živali na to jutro ugledajo svojo senco. V ZDA so sredi 19. stoletja običaj prinesli nemški priseljenci, navaja portal History, ki so za osrednjo figuro vzeli tamkajšnjega avtohtonega svizca.

Danes t. i. svižčev dan tradicionalno poteka na prizorišču prvega, privablja pa na tisoče radovednežev, ki ugibajo, ali bo svizec videl svojo senco ali ne. Obred izvajajo mestni veljaki, skupaj z uradnim svižčevim skrbnikom, poteka pa v narečju tega območja, nekakšni mešanici med nemščino, nizozemščino in angleščino.

Philov tekmec Chuck podal bolj optimistično napoved

Zadnji dve leti je prireditev precej okrnjena (lani so jo lahko "spremljali" le kartonasti gledalci), a se je glas o še šestih tednih mraza in snega prek medijev hitro razširil po (severnovzhodnem delu) ZDA. Malo več upanja na pomlad je Američanom vzhodne obale, ki je te dni prekrita s snežno odejo, ponudil Philov tekmec Chuck iz newyorškega živalskega vrta Staten Island Zoo, ki pa svoje sence v sredo zjutraj ni videl.

Zanimivo je sicer, da po nekaterih raziskavah Američani svizcu Philu bolj verjamejo kot vremenoslovcem. Po zadnji anketi je kar 58 odstotkov od 2000 vprašanih zatrdilo, da verjamejo Philovim napovedim. Čeprav, dodaja Reuters, vreme prav napove le v okoli 39 odstotkih.