1. aprila je tajski nizkocenovnik Thai Vietjet na Facebooku oznanil, da uvaja novo mednarodno linijo med tajsko provinco Nan in nemškim mestom München. Kot lahko sklepate, je šlo za prvoaprilsko šalo. A na nesrečo je bila uperjena v tajskega kralja Maho Vadžiralongkorna, ki večino leta preživlja v svojem razkošnem dvorcu na Bavarskem, kjer mu družbo dela tudi njegov številčni harem, na čelu katerega "kraljuje" prva priležnica, Sininat Vongvadžirapakdi. Tej je kralj pred slabimi tremi leti podelil naziv "uradne kraljeve priležnice" (prvega po letu 1932, ko je bila ukinjena absolutna monarhija), nekdanja vojakinja pa prihaja ravno iz province Nan.

A večini Tajcev se šala sploh ni zdela smešna. Svojega kralja, kot je znano, mnogi še vedno častijo kot božanstvo, temu primerna pa je tudi zakonodaja, ki med drugim za žaljenje kralja predvideva dolgoletne zaporne kazni. Pod zapisom so se po poročanju Reutersa usuli jezni komentarji, zato so pri letalskem prevozniku objavo hitro izbrisali in se dan pozneje opravičili za "oglaševanje letalske povezave med tajsko provinco in nekim mestom v Evropi". V sporočilu za javnost so ob tem poudarili, da uprava družbe ni bila seznanjena z načrtom za omenjeno šalo, oseba, ki jo je objavila, pa je že suspendirana.

Pozneje je pred predstavnike sedme sile stopil tudi predsednik uprave družbe Voranate Laprabang in se vsem prizadetim za "incident" opravičil.

A opravičilo po mnenju svojevrstnega aktivista Srisuvana Džanje ne zadošča. V ponedeljek je namreč vložil uradno prijavo na policijo zaradi žaljenja kralja in kibernetskega kriminala, saj je prepričan, da je bil pravi namen zapisa na Facebooku žalitev in da ni šlo zgolj za šalo.

Srisuvan Džanja, po izobrazbi pravnik, je na Tajskem sicer znan "aktivist", ki pogosto vlaga takšne ali drugačne prijave, pritožbe in tožbe. Pred leti je za Bangkok Post zatrdil, da je vložil že več kot 1000 prijav samo na policijo, in sicer zaradi kršenja pravic potrošnikov, korupcije in okoljskih nepravilnosti.

Na tajski policiji primera za zdaj še ne komentirajo, saj želijo najprej "preveriti vsa dejstva" in se prepričati, da je bil v ozadju "zločinski naklep", je za Reuters dejal pomočnik tiskovnega predstavnika tajske policije Kisana Phathanačaroen.

Tajska zakonodaja glede žaljenja kralja je sicer zadnja leta osrednja tarča kritik aktivistov za človekove pravice in nekaterih opozicijskih predstavnikov. Samo zaradi protestov, ki so se začeli, ko so Tajci izvedeli, da se je kralj med epidemijo, ko je bila Tajska praktično hermetično zaprta, "preselil" v Garmish-Partenkirchen, je bilo v slabih dveh letih aretiranih in po omenjeni zakonodaji obsojenih najmanj 183 ljudi.