Tinca, kot jo kličejo sorodniki in prijatelji, se je rodila leta 1899, že nekaj let pa velja za najstarejšo Slovenko. Z današnjim jubilejem, častitljivim 110. rojstnim dnevom, pa se je vpisala tudi na seznam 78 "superstoletnikov", torej ljudi z vsega sveta, ki so dopolnili to starost.

Katarina Marinič zadnjih 13 let živi v novogoriškem domu upokojencev, kljub visoki starosti pa je zdrava, tako da zdravil in zdravnika skoraj ne potrebuje. Še vedno hodi, si sama pospravi posteljo in opravi nekatera druga nujna življenjska opravila. Ko so ji v domu povedali, da se bo letošnjega praznovanja udeležil tudi predsednik države, je dejala le: "Lepo, bom poznala pa še njega."

Pričakovana starost že 90 let
Predsednik Türk je ob tem, ko je voščil Tinci, poudaril, da gre "za nacionalni dogodek, saj praznuje najzrelejši cvet vseh slovenskih deklet, tako visoko starost pa je treba spoštovati in se je veseliti". Ob tem je opozoril, da se povprečna življenjska doba v Sloveniji povečuje - letos rojeni otroci lahko pričakujejo, da bodo dočakali 90 let -, kar kaže, da je treba v državi še bolj razvijati medgeneracijsko solidarnost in poskrbeti za starejše.

V imenu vlade je slavljenki, ki so ji tudi letos okoli vratu obesili medaljo, posebej pa še zlato lento, voščil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter si zaželel, da bi Tinca komu izdala svoj recept za dolgo življenje.

Najraje ima močnik
Pred dvema letoma je o tem dejala: "Skromno živite, pa ne boste vsega porabili že v prvih desetletjih. Ostalo bo za stoletje in več. In predvsem skromno jejte." Njena najljubša jed je močnik, velja pa za dobrodušno, veselo, polno življenja in vedno zadovoljno ženico.

Starost je v genih
Mariničeva, ki ima tudi stoletno nečakinjo Pepco, ki jo je pestovala, ko je bila še dojenček, se je kot deveti otrok v družini rodila leta 1899 v Desklah. Osnovno šolo je obiskovala v rojstnem kraju, leta 1915 pa je morala družina zaradi hudih bojev na Soški fronti v begunstvo, tako da je štiri leta preživela v Avstriji. Ob koncu vojne se je družina vrnila na porušeno domačijo, a je Mariničeva za dve leti odšla za deklo k sestrični v Ljubljano. Leta 1929 se je poročila z Rudolfom, ki pa je leta 1967 umrl, otrok nista imela. Tinca ima osem nečakov.