Mojstra v prepoznavnih rdečem in rumenem puloverju ter čepicah sta se na češkoslovaških malih zaslonih prvič pojavila 12. avgusta 1976. Čeprav sta bila namenjena predvsem zabavi odraslih, so ju hitro vzljubili gledalci vseh starosti. Imeni, sposojeni iz šahovske partije in po katerih ju poznamo tudi pri nas, sta dobila šele konec osemdesetih, ko sta doživela mednarodno slavo.

"Serija je zelo priljubljena po vsem svetu. Še posebej na Japonskem in v Južni Koreji," je za Češki radio povedal režiser novejših epizod Marek Beneš, sin soavtorja serije Lubomírja Beneša. Ta je s karikaturistom Vladimírjem Jiránkom v letih po nasilni zadušitvi praške pomladi ustvaril daljši niz sedemminutnih animiranih pripovedi, ki so s humorjem skušale prepoditi zatohlost komunistične "normalizacije".

Celovečerni film o Patu in Matu
V štirih desetletjih je o Patu in Matu nastalo že več kot 90 animirank, pred tremi leti sta dobila gledališko predstavo, letos spomladi pa še celovečerni film. Z njima je neločljivo povezana tudi enostavna, hitro zapomnljiva melodija Petra Skoumala, ki je z avtorsko glasbo opremil prav tako znane Zajčke iz klobuka in Maksipsa Fika.

Razna hišna (p)opravila, ki botrujejo številnim zapletom rdeče-rumene dvojice, se v 21. stoletju niso kaj dosti spremenila. Sodelujoči pri animirani seriji še vedno prisegajo na klasično (ročno) premikanje likov, pri katerem uporabljajo pincete, zobozdravniške klešče, svinčnike in ščipalke.

Enak po vseh letih ostaja tudi potek zgodbe. Pat in Mat se ne ustrašita nobenega delovnega izziva in še vedno optimistično pristopata k reševanju najrazličnejših domačih zagat, čeprav s tem zgolj ustvarjata nove. In ko sta na koncu prepričana, da jima je tokrat vendarle uspelo …

Aleš Zrimšek