Bambuja bodo obiskovalcem prvič predstavili v soboto, 17. septembra, ko je tudi mednarodni dan mačjih pand.

Kot so zapisali v ZOO Ljubljana, je bilo junijsko rojstvo mladiča za zaposlene lepo presenečenje, a tudi izziv. Vroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali. Mačje pande so tudi sicer izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov. Zato so jim v živalskem vrtu Ljubljana uredili še dodatno hlajenje z megljenjem, intimo para, ki se prvič srečuje s starševskimi izzivi, pa so kar dva meseca varovali z dodatno ograjo.

On ali ona?

Obiskovalci v času zaprtja niso veliko zamudili, saj je mladič šele te dni prvič pričel kukati iz gnezda. Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da ga veterinar še ni obiskal, zato tudi spol še ni znan. Zaradi značilne ljubezni, ki jo mačje pande gojijo do bambusa, so mladiča poimenovali Bambu – ime, ki bo ustrezalo obema spoloma.

Kako raste mačji panda?

Po štirih mesecih in pol samice v duplih, ki jih uredijo zadnje dni brejosti, običajno skotijo enega ali dva mladiča. Potrebujejo več različnih dupel na različnih višinah, saj mladiče večkrat prestavljajo. Mladiči so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh, dlako podobno staršem, ki jih pomaga prikriti v naravnem okolju, pa dobijo šele pri treh mesecih, ko začnejo zapuščati gnezdo.

Domovanje mačjih pand so sicer visokogorski listnati gozdovi vzhodne Himalaje z bambusno podrastjo. Pred pogledi plenilcev navzgor jih varuje črno obarvan trebuh, rdeča barva pa jih dobro skriva med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji. Pande kar 17 ur dnevno počivajo visoko na drevju, v preostalem času pa se prehranjujejo v bambusni podrasti, saj dnevno potrebujejo do 2000 lističev bambusa, ki predstavlja kar 95 odstotkov obroka oziroma 30 odstotkov telesne mase, so še zapisali.

Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000 in še za te se je nedavno izkazalo, da pripadajo dvema, in ne eni vrsti.

Raziskovalni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand

ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljajo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan šele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginila tudi mačja panda Shana. Glede na prvi diagnosticiran primer v Evropi so se v ZOO Ljubljana odločili za raziskovanje tega virusa in sprožili raziskavo po vseh evropskih živalskih vrtovih.