Statistični urad (SURS) ob različnih praznikih vedno poskrbi za zanimivo in zabavno statistiko. Pred pustnimi dnevi so se pozabavali tudi s statistiko, povezano s temi norčavimi dnevi.

Ugotovili so, da smo v Slovenijo od januarja do novembra lani uvozili za skoraj 10 milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim), izvozili pa jih za nekaj več kot 2,5 milijona. Glavna trgovinska partnerica za tovrstne artikle je bila Italija: iz te države smo namreč uvozili za skoraj 4,5 milijona evrov karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (ali 45,2 odstotka celotnega uvoza tovrstnih izdelkov), izvozili v omenjeno državo pa smo jih za nekaj več kot milijon evrov (ali 43, 3 odstotka celotnega izvoza tovrstnih izdelkov).

Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim) je v vseh letih od 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza.

Pusti, Kurenti in Krofi

Obstajajo tudi priimki, ki nas spomnijo na pust. 1. januarja lani je bilo v Sloveniji tako 356 prebivalcev s priimkom Pust, 316 se jih je pisalo Kurent, 38 pa Krof. Največ prebivalcev Slovenije s priimkom Pust je živelo v osrednjeslovenski statistični regiji (138; ta priimek je bil na 648. mestu po pogostnosti). Največ prebivalcev Slovenije s priimkom Kurent je na omenjeni datum živelo v osrednjeslovenski statistični regiji (184; ta priimek pa je bil na 452. mestu po pogostnosti), v podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, pa se je pisalo Kurent le deset prebivalcev.

Brez krofov ni pusta. Koliko nas stanejo pustni krofi?

Cene krofov v trgovinah spremlja SURS samo skupaj z drugimi podobnimi izdelki (pekovski in slaščičarski izdelki), zato povprečne cene krofa ne morejo navesti. Ponudili pa so cene najpomembnejših sestavin za pripravo krofov:

Po pustu post

Po pustnem torku pride pepelnična sreda, s katero se začne za kristjane 40-dnevni post, to je čas pred veliko nočjo, v katerem se omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa. Zato nekaj statistike o mesu. Prebivalec Slovenije je v letu 2017 porabil za prehrano 93 kg mesa. Stopnja samooskrbe s svežim mesom (in predelanimi mesnimi proizvodi) od 2000 do 2017 ni bila nikoli 100-odstotna. V Sloveniji smo najbolj samooskrbni s svežim konjskim in perutninskim mesom (obe omenjeni vrsti mesa izvažamo), najmanj samooskrbni pa smo s svinjino (v 2017 smo je pridelali v Sloveniji le 38 odstotkov).