V preteklosti so s tovrstnim običajem zaznamovali začetek obdobja, ko so lahko spet delali pri naravni svetlobi. Dejali so, da sveti Gregor "vuč v vodo vrže". To je pomenilo, da po godu sv. Gregorja, 12. marcu, lahko dalj časa delajo pri dnevni svetlobi.

Nekoč so tradicijo ohranjali predvsem vajenci, ki so sprva po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. V obdobju pred 2. svetovno vojno so to šego s spuščanjem lesenih ali papirnih plovil z gorečimi svečami začeli prevzemati otroci. Plovila, ki jim v Tržiču in Železnikih rečejo gregorčki, v Kropi in Kamni Gorici pa barčice, so postajala čedalje bolj izdelana in jih danes lahko vidimo v najrazličnejših oblikah, denimo v obliki hišic, cerkvic in plavžev.

Prireditve po celi Sloveniji
V Ljubljani so letošnjo otroško prireditev Pozdrav pomladi - Gregorčki 2018, ki jo vsako leto na predvečer gregorjevega pripravijo ob Gradaščici, odpovedali zaradi visokega vodostaja reke, zato vse, ki bi kljub odpovedi želeli barčice spustiti po strugi reke, svarijo, da je to zaradi deroče vode letos zelo nevarno.

Otroci v Tržiču bodo po Tržiški Bistrici spuščali hišice s prižgano svečo, prireditev pa bo spremljala razstava gregorčkov v Kurnikovi hiši, ki so jih izdelali otroci tržiških osnovnih šol in vrtcev. Na pristavi Gradu Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem so otroci že v soboto izdelovali ladjice iz biomaterialov in jih potem spuščali po Strmolskem jezeru.

Prireditve pa se širijo tudi zunaj geografskih okvirov, ki jih sicer pozna izročilo. Tako so v soboto na že peto gregorjevanje povabili v Parku Pečno v Kanalu.

Gregorjevo poznajo tudi po svetu
Precej podobne prireditve poznajo tudi v Švici, na Bavarskem, Češkem, vzhodu Francije in v Makedoniji. Tako so šege spuščanja luči po vodi skupne, različni pa so dnevi, ko se odvijajo. Razen redkih izjem so v zimsko-pomladnem obdobju in so povezane z začetkom novega leta. Kot poudarja enolog Bojan Knific se novo leto v nekdanjih kulturah namreč ni začelo 1. januarja, ampak pozneje.