Solkanski most se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Foto: BoBo
Solkanski most se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Foto: BoBo

Oto Wagner je ograjo načrtoval v svojem ateljeju za eno od zadnjih linij dunajske železnice, ki se je gradila med letoma 1901 in 1902. "Na Dunaju je taka ograja postavljena samo na odseku v samem središču mesta ob dunajskem kanalu," pove Gorazd Humar, raziskovalec zgodovine gradnje mostov. Ograja solkanskega mostu je tako edina tovrstna, ki so jo našli zunaj Dunaja.

"Taka ograja je postavljena samo ob brežini, ki se imenuje po cesarju Francu Jožefu, in nato tudi na Solkanskem mostu. Lahko upravičeno domnevamo, da so želeli Solkanskemu mostu, mostu z največjim kamnitim lokom na svetu, dati tudi cesarski pečat," doda Humar. Kakšno vlogo je pri tem imel Jože Plečnik, ki je prav tako sodeloval z Wagnerjem, še preučujejo. Razstavo ograje so dopolnili še z različnimi besedili in tremi načrti, med njimi je tudi načrt podpornega stebra za izdelavo loka Solkanskega mostu.

Potapljači Društva za podvodne dejavnosti iz Soče so konec januarja lani potegnili dele ograje, ki je pred dobrimi stotimi leti padla v reko, ko je bil most leta 1916 porušen. Da je ograja delo znamenitega secesijskega arhitekta Otta Wagnerja, se dolgo ni vedelo. Bila naj bi celo edino njegovo delo v Sloveniji. Most z največjim kamnitim lokom na svetu sicer še vedno ohranja prvotno Wagnerjevo ograjo na njegovih skrajnih delih, a ta ni tako impozantna, kot je bila tista, ki je zgrmela v Sočo.

Do nedavnega niso vedeli, da je delo znanega arhitekta. Foto: Goriški muzej/Katarina Brešan
Do nedavnega niso vedeli, da je delo znanega arhitekta. Foto: Goriški muzej/Katarina Brešan