Oto Wagner je ograjo načrtoval v svojem ateljeju za eno od zadnjih linij dunajske železnice, ki se je gradila med letoma 1901 in 1902. "Na Dunaju je taka ograja postavljena samo na odseku v samem središču mesta ob dunajskem kanalu," pove Gorazd Humar, raziskovalec zgodovine gradnje mostov. Ograja solkanskega mostu je tako edina tovrstna, ki so jo našli zunaj Dunaja.

"Taka ograja je postavljena samo ob brežini, ki se imenuje po cesarju Francu Jožefu, in nato tudi na Solkanskem mostu. Lahko upravičeno domnevamo, da so želeli Solkanskemu mostu, mostu z največjim kamnitim lokom na svetu, dati tudi cesarski pečat," doda Humar. Kakšno vlogo je pri tem imel Jože Plečnik, ki je prav tako sodeloval z Wagnerjem, še preučujejo. Razstavo ograje so dopolnili še z različnimi besedili in tremi načrti, med njimi je tudi načrt podpornega stebra za izdelavo loka Solkanskega mostu.