Praznik je poganskega izvora, krščanstvo pa ga je povezalo z godom svetega Valentina.
Ta je pred komercializacijo praznika, ki pomeni ponujanje cvetja, voščilnic, takšnih in drugačnih srčkov, plišastih medvedkov in na tone predmetov v rdeči barvi na vsakem koraku, veljal za znanilca pomladi: prinesel naj bi "ključ do korenin" in tako se lahko začnejo dela na vrtovih, ureže se prva trta.
S 15. na 14. februar
Začetki valentinovega segajo v antični Rim, kjer so 15. februarja praznovali luperkalije v čast bogu Luperku, zaščitniku ovac pred volkovi. Ko pa so Rimljani sprejeli krščanstvo, so praznik premaknili na dan prej in mu nadeli ime po svetniku Valentinu. Po legendah naj bi ta svetnik na skrivaj in v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare, zaradi česar je bil ujet in obsojen na smrt.
Praznik je postal širše znan in sprejet v 17. stoletju, ko so med zaljubljenci začele krožiti voščilnice, naprej tiskane, nato pa pisane na roko. Čedalje bolj so se uveljavljali tudi simboli svetega Valentina: ptiči, srca, kupidi, pentlje in vrtnice.
Denar - sveta vladar ...
"Krivec" za razmah valentinovega po vsem svetu pa so ZDA, kjer je v navadi, da si na ta dan drobne pozornosti poklanjajo ne samo zaljubljenci, ampak tudi prijatelji.14. febuarja naj bi bil tudi čas, ko se snubijo ptički. Čas za njihovo ženitev pa nastopi 12. marca, na gregorjevo.
Med Slovenci naj bi valentinovo najraje praznovali na Primorskem; na Goriškem se s tem dnem odpre sezona vaških praznikov in z njimi tradicionalni prazniki štrukljev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje