Danes se je zbralo sedem nekdanjih dijakov ljubljanske državne klasične gimnazije, ki so maturirali davnega leta 1941. Ti nekdanji sošolci državne klasične gimnazije so šolske klopi v razredu gulili skupaj s Francetom Bučarjem.

Spomin na maturo, ki so jo opravili pred tri četrt stoletja, do danes ni prav nič zbledel. "Nekateri profesorji so bili hudi, nekateri so bili bolj prijazni, v glavnem pa so bili zelo kakovostni - skušali so nam res nekaj nuditi," se spominja Ruža Kapus Jager.

Valeta je bila skromna. Ljubljano so zasedli Italijani in po 18. uri razglasili prepoved zbiranja meščanov. "Zgoraj na vrhu je bil majhen prostorček in tam smo imeli valeto, to je bilo pa tudi vse, in še to zelo na skrivaj, po tihem pripravljeno," opisuje Blaženka Kuhar Švajgar.

Znanja ti nihče ne more vzeti
A ne glede na vojno, se za gimnazijce takrat ni spodobilo, da bi ponočevali. Da se bolj kot zabavati splača učiti, priporočajo tudi zdajšnjim generacijam srednješolcev. "Tega nam nihče ne more vzeti - kar znamo, znamo. Meni je pomagala še latinščina med vojno," pripoveduje Ileana Kopčavar.

Ker so Nemci vsa pisma v slovenščini cenzurirali, si je z očetom dopisovala v latinščini. "Tega pa Nemci niso razumeli, uživala sva v tem," se zadovoljno spominja.

Čeprav je marsikdo od njihovih sošolcev izkusil taborišče in druge grozote, ki jih prinaša vojna, so se jim v spomin vtisnili predvsem lepi dogodki. Takrat so bili mladi.