Poljskega turista K. Wrono je za ustanovitev "najmanjše države v Evropi" najverjetneje navdahnil češki aktivist Vit Jedlička, ki je na zahodnem bregu Donave, na hrvaško-srbski meji 13. aprila ustanovil Svobodno republiko Liberland (na kratko: Liberland), dvignil rumeno-modro zastavo z grbom ptice v letu, za državni moto pa izbral liberalni "Živi in pusti živeti".

Na uradni strani te mikrodržave je zapisano, da je nastanek 7 kvadratnih kilometrov velike države omogočil dolgoletni mejni spor med Hrvaško in Srbijo, zaradi katerega de facto ozemlje ne pripada ne eni ne drugi državi. Ne Hrvaške ne Srbije ta razlaga ne zadovoljuje, zato sta pred dnevi blokirali dostop do Liberlanda, Jedličko, sicer člana češke stranke Svobodnih državljanov, pa so hrvaške oblasti za en dan priprle. A kaj dosti več niso mogli storiti.

Liberland, ki se ponaša, da je za Vatikanom in Monakom tretja najmanjša država v Evropi, se nahaja v pravni sivini in je tako za zdaj ne more preganjati nihče. Je pa seveda, čeprav je ustanovitev potekala v skladu z mednarodnim pravom, iluzorno pričakovati, da jo bo širša mednarodna skupnost priznala.

Četrt milijona prošenj za državljanstvo?
Liberland oz. njegov štiričlanski ustanovni odbor si je za glavni cilj postavil gospodarsko blagostanje, to mikrodržavo pa narediti za davčno oazo, nekakšen "evropski Hongkong" oz. "novi Monako". Uradno spletno stran Liberlanda je v pičlih dveh tednih obiskalo že več kot milijon ljudi, četrt milijona posameznikov po vsem svetu pa je po navedbah Jedličke že zaprosilo za državljanstvo - kar ni težko, zgolj izpolnite obrazec na njihovi strani.

Liberland sprejema posameznike, "ki spoštujejo sočloveka in mnenja drugih, ne glede na raso, izvor ali veroizpoved", "spoštujejo nedotakljivost zasebne lastnine", "nimajo komunistične, nacistične ali drugačne skrajne preteklosti" in niso bili nikdar kaznovani.

Obstaja samo še težava, kam namestiti vse te nove državljane, še posebej takrat, ko Donava preplavi celotno območje Liberlanda, kar se dogaja skoraj vsako leto, svari studentski.hr.

Enklava na slovenski meji
No, ni trajalo dolgo, da se je že našla še manjša samooklicana država - 23. aprila ustanovljena Enclava je s pičlimi 100 kvadratnimi metri zdaj najmanjša "država" v Evropi, Wrona, ki na uradni strani pozira na prestolu s krono na glavi, pa je svojo kraljevino razglasil na nikogaršnji zemlji med Brezovico pri Metliki in Brezovico Žumberačko, potem ko je odkril kartografsko neskladje na omenjenem območju.

Ker je Wrona moderni monarh, je že izvedel parlamentarne volitve in imenoval prve ministre, nista pa še določena prestolnica in zastava. Kraljevina z motom "državljani vsega sveta" za svoje uradne jezike navaja angleščino, poljščino, hrvaščino in slovenščino, kot prvi jezik pa - kitajščino. Ugibamo, da zato, ker so za zunanjega ministra postavili Kitajca, "lorda" Zou Laihuija.

Šestčlanska vlada (sestavljajo jo premierka lady Annemarijn Tamminga, zunanji minister lord Laihui, finančni minister lord Zach Ferrigno, minister za inovacije in informacijsko tehnologijo lord Tomasz Bialek, minister za znanost in dobrodelne dejavnosti lord Bartolomiej Ornowski ter minister za infrastrukturo in razvoj lord Jared Beymer) je za zdaj odobrila 134 prošenj za državljanstvo, za uradno valuto pa postavila kriptovaluto dogecoin.

Ne Liberland ne Enclava sicer nista unikuma - po svetu obstaja okoli 400 samooklicanih držav, ki jih uradno ni priznala niti ena vlada - med bolj znanimi denimo köbenhavnska soseska Christiania ali pa Sealand ob obali Anglije.