Te dni se končuje pobiranje pravega žafrana, cvetice, ki je sicer na videz zelo podobna jesenskemu podlesku ali pomladnemu žafranu, vendar pa gre za različni vrsti. Zamenjava je za človeka lahko celo usodna – medtem ko je jesenski podlesek strupen, je pravi žafran zelo dragocena roža.
Žafranovi dolgi, močno rdeče-oranžni prašniki so ena najdragocenejših začimb, ki jo še danes uporabljajo v vseh kuhinjah sveta, še največ pa v severni Italiji, kjer je znana milanska rižota. V Tolminu sta se pred dvema letoma prva v Sloveniji s pridelavo cvetice, o kateri govori pregovor, da je nekaj drago kot žafran, začela ukvarjati Anja Bukudur in njen partner Ivan Mangani.
Najprej sta navdušenca nad žafranom, ki se s pridelavo žafrana ukvarjata ob rednem poslu, podvig začela na majhni njivici ob Tolminki, letos sta v najem vzela še večjo v Sužidu. "Želim, da žafran spoznajo tudi ljudje v Sloveniji, ker je malo poznana začimba," je povedal Mangani in dodal, da ga številni ne uporabljajo, poudaril pa je, da ima rastlina iz družine perunikovk veliko hranilnih in zdravilnih vrednosti.
Pridelava tako imenovanega kralja začimb pa je izjemno zamudna. "Za samo gram žafrana potrebujemo od 150 do 200 cvetov," je še dejal. Po besedah Anje Bukudur je najtežje, ko v enem dnevu pobere tudi do 2000 cvetov, del, ki je začimba, pa mora potem ročno obrati iz cveta. "Žafran pridelujemo, ker smo zaljubljen v ta cvet," je priznal Mangani, ki pa je omenil, da cena žafrana sicer ne poplača ur, vloženih v pridelavo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje