"Temeljna teorija težnosti v našem vesolju ima pomembno posledico, da čas na različnih mestih v vesolju teče različno. Težnost na Luni je nekoliko šibkejša in zato ure tečejo drugače," je za BBC-jev Radio 4 povedala škotska astronomka in profesorica Catherine Heymans.

Razlika 58,7 mikrosekunde na dan se morda ne zdi velika, vendar lahko pomembno vpliva na sinhronizacijo vesoljskih plovil, še navaja BBC. Čas na Zemlji trenutno meri na stotine atomskih ur, nameščenih na različnih krajih po našem planetu, ki merijo spreminjajoče se energijsko stanje atomov in merijo čas do nanosekunde natančno. Če bi jih postavili na Luno, bi v 50 letih delovale eno sekundo hitreje.

"Atomska ura na Luni bo tiktakala drugače kot ura na Zemlji. Smiselno bi bilo, da bi imela druga nebesna telesa, kot sta Luna ali Mars, svoj lastni časovni srčni utrip," je dejal Nasin visoki uradnik za komunikacije in navigacijo Kevin Coggins.

Nasa pa ni edina, ki si prizadeva za uveljavitev lunarnega časa. Tudi Evropska vesoljska agencija (Esa) že nekaj časa razvija nov časovni sistem. Potreben bo sicer še dogovor med državami in centraliziran usklajevalni organ – za čas na Zemlji to trenutno počne Mednarodni urad za uteži in mere. Drugi vidik, o katerem se bodo morale države dogovoriti, je to, kje bi se novi lunarni časovni pas začel in do kod bi se raztezal. Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) se sicer trenutno uporablja koordinirani univerzalni čas, ker je ISS nizko v orbiti. ZDA želijo, da bi bil dogovor o LTC-ju nared do leta 2026, ko načrtujejo polet na Luno s človeško posadko, poroča STA.