Meryl Streep se je rodila 22. junija 1949 v kraju Basking Ridge v ameriški zvezni državi New Jersey. Mati in oče sta njo in brata že od otroštva navduševala nad literaturo in umetnostjo, Meryl pa je že kmalu izkazala velik talent in pri 12 letih požela velik aplavz, ko je v šolski predstavi zapela pesem Sveta noč v francoščini. Nato se je učila solopetja, z igro pa se je začela ukvarjati v srednji šoli. Šolala se je še na kolidžu Vassar, nato pa diplomirala na dramskem oddelku prestižne ameriške Univerze Yale.

Leta 1969 je debitirala na gledališki odrih, ki jim je ostala zvesta vse do leta 1980. Imela je uspešne vloge v broadwayskih produkcijah ter v predstavah v sklopu Shakespearjevih festivalov v newyorškem Centralnem parku.

V svetu televizije in pozneje filma ji je mednarodno pozornost uspelo vzbuditi leta 1978 z vlogo Nemke, ki skuša rešiti judovskega soproga v nanizanki Holokavst. Danes velja za eno najbolj iskanih karakternih igralk v Hollywoodu.

Za oskarja je bila nominirana 21-krat, 31-krat pa za nagrado zlati globus in velja za največkrat nominirano igralko v zgodovini Hollywooda. A ni ostala pri nominacijah. Meryl Streep je prvega oskarja prejela leta 1980 za stransko vlogo v filmu Kramer proti Kramerju (1979). Drugi je sledil tri leta pozneje za glavno vlogo v filmu Sophijina odločitev (1982), tretjega pa je dobila leta 2012 za upodobitev britanske premierke Margaret Thatcher v filmu Železna lady. Skupno je sicer v karieri prejela 175 nagrad, med njimi tudi devet zlatih globusov, tri emmyje in dve bafti.

Pomemben pečat je pustila še z vlogami v filmih Lovec na jelene (1978), Manhattan (1979), Žena francoskega poročnika (1981), Moja Afrika (1986), Najini mostovi (1995) in Marvinova soba (1997) in Ure do večnosti (2001). Uspešna pa je bila tudi v lahkotnejših žanrih, denimo v

filmih Smrt ji lepo pristoji (1992), Snaha, da te kap (2005), Hudičevka v Pradi (2006) ter v obeh delih filmskega muzikala Mamma Mia! Zadnji dve nominaciji za oskarja si je prislužila za vlogi v odmevnih filmih Slavno neslavna Florence in Zamolčani dokumenti.