Whitova, ki je Hollywood prvič izkusila le tri mesece po končani maturi (leta 1939), ko je skupaj s sošolci na poskusnem losangeleškem TV-programu zapeli pesem iz operete Vesela vdova, je verjetno najbolj znana po svoji upodobitvi "zlatega dekleta" Rose Nylund v humoristični nanizanki iz 80. let ali pa po še starejši seriji Mary Tyler Moore Show, v kateri je upodobila tv-kuharico Sue Ann Nivens.

Začetek v oddaji Ala Jarvisa
Njena kariera se je začela v prvi polovici 40. let, ko se je najprej poskusila kot manekenka, kmalu pa dobila prvo resnejšo vlogo v razvedrilni oddaji Ala Jarvis. Ko je Jarvis leta 1952 oddajo zapustil, je vodenje prevzela sama. Dve leti predtem je bila nominirana za nagrado emmy (to je bilo tudi prvič, ko so emmyje za ženske vloge na televiziji sploh podelili), ki jo je na koncu dobila Gertrude Berg.

Pozneje je zbrala kar nekaj tovrstnih nagrad – emmyja za najboljšo stransko žensko vlogo (leta 1975 in 1976), za najboljšega tv-voditelja (leta 1983), za najboljšo glavno vlogo v komediji (1986) in dvakrat (v letih 1996 in 2010) za gostujočo vlogo v komediji –, podelili so ji več priznanj za življenjsko delo, nominirana pa je bila tudi za številne druge nagrade.

Leta 2010 ji je Združenje filmskih igralcev namenilo nagrado za življenjsko delo, od leta 1995 pa ima tudi svojo zvezdo na Pločniku slavnih.

Zadnja izmed Zlatih deklet
Njena verjetno najbolj znana vloga je bila upodobitev Rose Nylund v humoristični nanizanki Zlata dekleta, ki je na malih zaslonih vztrajala med letoma 1985 in 1992. Komičarka je sicer preživela vse svoje soigralke iz legendarne nanizanke – čeprav so bile preostale tri – Bea Arthur (kot Dorothy Petrillo Zbornak), Rue McClanahan (Blanche Devereaux) in Estelle Getty (Sophia Petrillo) – mlajše od nje.

Pestro je tudi njeno zasebno življenje. Poročena je bila trikrat, prvi zakon z vojaškim pilotom Dickom Barkerjem je trajal le nekaj mesecev leta 1945, drugič se je zaobljubila Lanu Allenu (zakon je trajal med letoma 1947 in 1949), tretjič pa je našla pravo ljubezen s televizijskim voditeljem Allenom Luddnom, s katerim sta bila poročena od leta 1963 do 1981, ko je umrl zaradi raka na sečilih.

Najraje ima pomfrit, hotdog in vodko
Živahna sivolasa gospa sicer vztraja, da je skrivnost njenega dolgega življenja v genetiki - že pred leti se je v oddaji Oprah za svoje dobro zdravje in vzdržljivost zahvaljevala svojim staršem. Ob tem je zatrjevala tudi, da se sploh ne trudi, da bi jedla (ali pila) zdravo. "Ničesar posebnega ne jem. Ocvrt krompirček. Hotdoge, če jih lahko dobim. A zajtrka ne maram preveč. Dovolj mi je, če lahko za kosilo pojem sendvič," je pred leti razlagala za Harpers Bazaar. In ko ob koncu napornega dne pride domov? "Nič ni boljšega od vodke z ledom."

Obožuje živali, piše knjige
Je zagrizena demokratka in vneta zagovornica pravic živali (vlogo matere Helen Hunt v filmu Bolje ne bo nikoli je zavrnila samo zato, ker se ni strinjala z načinom, kako so v filmu ravnali s psom), sodeluje tudi s številnimi dobrodelnimi organizacijami in društvi, ki se zavzemajo za človekove in živalske pravice, je glasen kritik resničnostnih šovov. Napisala je več knjig, tudi avtobiografijo z naslovom If You Ask Me: (And of Course You Won't), ki jo je izdala tudi v zvočni obliki - in za posnetek dobila celo grammyja.

V redkih trenutkih, ko si vzame čas zase, se sprošča s pletenjem in reševanjem križank, občasno pa priredi pravo zabavo tudi za svoje prijatelje – ko jih povabi na partijo pokra, je pred časom zaupala spletni strani RadarOnline.

Ima dvonadstropno hišo in slab spomin
V šali sicer pravi, da je tako dejavna tudi zato, ker živi v dvonadstropni hiši, in ima "zelo slab spomin". "Kar naprej hodim gor in dol po stopnicah," je pred leti v smehu dejala za People, nato pa resneje dodala: "Nikoli nimam niti trenutka odveč, ves čas sem v pogonu. In to te prisili, da si vedno zdrav in aktiven."