Velikega praznovanja zaradi pandemije covida-19 letos ne bo, se pa veseli "obiska bližnjih prijateljev in hranjenja živalskih prijateljev", ko se bo življenje začelo normalizirati in se bo lahko znova družila.

Ob 99. jubileju je legendarna igralka za ameriški People delila nasvete, kako najti svetlo plat življenja. "Druga stran mi enostavno ni všeč," je povedala in nadaljevala: "Pozitivna stran je veliko zabavnejša."

Ravno smisel za humor jo žene naprej in ohranja njenega mladostnega duha, vsem pa svetuje: "Ne jemljite se preveč resno. Lahko lažete drugim, ne morete pa lagati sebi." Ob bližanju 100. jubileju, pa je vsem še enkrat dala nasvet za dolgo in srečno življenje. Znova stavi na smisel za humor. "Samo glejte na pozitivno stran in ne razmišljajte o negativni strani, saj ta jemlje preveč energije." Obenem si je sama zaželela dobrega agenta, ki bo skrbel za njen napolnjen urnik.

Kariera, ki traja in traja
Betty White je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisana kot igralka z najdaljšo televizijsko kariero.

Njena kariera se je začela v prvi polovici 40. let, ko se je najprej poskusila kot manekenka, kmalu pa dobila prvo resnejšo vlogo v razvedrilni oddaji Ala Jarvis. Ko je Jarvis leta 1952 oddajo zapustil, je vodenje prevzela sama. Dve leti predtem je bila nominirana za nagrado emmy (to je bilo tudi prvič, ko so emmyje za ženske vloge na televiziji sploh podelili), ki jo je na koncu dobila Gertrude Berg.

Pozneje je zbrala kar nekaj tovrstnih nagrad – emmyja za najboljšo stransko žensko vlogo (leta 1975 in 1976), za najboljšega tv-voditelja (leta 1983), za najboljšo glavno vlogo v komediji (1986) in dvakrat (v letih 1996 in 2010) za gostujočo vlogo v komediji –, podelili so ji več priznanj za življenjsko delo, nominirana pa je bila tudi za številne druge nagrade.

Leta 2010 ji je Združenje filmskih igralcev namenilo nagrado za življenjsko delo, od leta 1995 pa ima tudi svojo zvezdo na Pločniku slavnih.

Njena verjetno najbolj znana vloga je bila upodobitev Rose Nylund v humoristični nanizanki Zlata dekleta, ki je na malih zaslonih vztrajala med letoma 1985 in 1992. Komičarka je sicer preživela vse svoje soigralke iz legendarne nanizanke – čeprav so bile preostale tri – Bea Arthur (kot Dorothy Petrillo Zbornak), Rue McClanahan (Blanche Devereaux) in Estelle Getty (Sophia Petrillo) – mlajše od nje.

Je zagrizena demokratka in vneta zagovornica pravic živali (vlogo matere Helen Hunt v filmu Bolje ne bo nikoli je zavrnila samo zato, ker se ni strinjala z načinom, kako so v filmu ravnali s psom), sodeluje tudi s številnimi dobrodelnimi organizacijami in društvi, ki se zavzemajo za človekove in živalske pravice, je glasna kritičarka resničnostnih šovov. Napisala je več knjig, tudi avtobiografijo z naslovom If You Ask Me: (And of Course You Won't), ki jo je izdala tudi v zvočni obliki – in za posnetek dobila celo grammyja.