Oskarjev nagrajenec je izpostavil, da je alkoholizem huda bolezen, ki pa se je zasvojenci ne smejo sramovati. Priznal je, da se je na začetku svoje igralske kariere tudi sam spopadal s hudo odvisnostjo.

"Na začetku kariere je bilo z mano zelo težko delati. Neprestano sem namreč imel alkoholnega mačka," je igralec dejal pred 500 študenti kalifornijske univerze. Hopkins je najprej deloval kot gledališki igralec.

"Ko sem pil, mi ni nihče zaupal," je poudaril igralec in pojasnil, da je odvisnost močno vplivala na njegovo zasebno in profesionalno življenje, piše BBC.

Rutina gledališkega vsakdana mu ni bila nikoli pisana na kožo. "Veliko sem pil, tako kot vsi igralci," se je tega obdobja igralec spominjal v preteklih intervjujih. "Opazoval sem zloglasne pijance, kakršen je bil John Barrymore; tako vedenje je postalo nekakšen arhetip. Zdelo se mi je, da je to pravi pristop, pa seveda ni, na koncu te ubije. In res sem po malem umiral," je še dejal.

Priznal je, da je bilo za njegovo okrevanje ključnega pomena, da se je odpravil na sestanek anonimnih alkoholikov. Neka ženska ga je tam vprašala: "Zakaj ne verjameš v boga?" in to vprašanje mu je dalo misliti.

Gledališki in filmski igralec
Philip Anthony Hopkins se je rodil v Port Talbotu v Walesu v družini peka; za igralski poklic ga je menda navdušila pojava Richarda Burtona, pri akademskih naporih pa je bil, kot sam pravi, "neuporaben učenec".

Med letoma 1961 in 1963 je študiral na Kraljevi akademiji za dramsko umetnost v Londonu, nato v Cardiffu. Leta 1964 je v Londonu debitiral kot gledališki igralec, med letoma 1966 in 1973 se je uveljavil kot interpret Strindbergovih in Shakespearovih vlog v Narodnem gledališču.