Oglas
Zdi se, da odlične režiserje 29-letni Schwartzman kar sam od sebe privlači. Wes Anderson lahko mirne duše trdi, da je igralca pri 18 letih odkril prav on, ko mu je zaupal vlogo v komediji Rushmore (1887), kjer je Jason igral razvajenega in pretirano ambicioznega najstnika Maxa Fischerja. Na Andersona je, kot kaže, pustil nepozaben vtis, saj se je deset let pozneje ponovno najel za Darjeeling ekspres.
Schwartzman je sodeloval še z Davidom O. Russllom pri eksistencialni detektivski komediji I heart Huckabees, z Noro Ephron v romance Začarana in s svojo sestrično Sofio Coppolo v kostumografski ekstravaganci Marija Antoinetta. Schwartzmanu, nečaku velikega Francisa Forda Coppole in bratrancu oskarjevca Nicolasa Cagea, je bil film pač že položen v zibko.
Judd Apatow je prvič prepoznal Schwartzmanov talent leta 2000, ko mu je dal majhno, a dobro vlogo v svoji seriji Freaks and Geeks. Skupaj sta ponovno delala v komediji Walk Hard: The Dewey Dex Story, kjer je Schwartzman igral nekdanjega beatla Ringa Starra (kar ni bil kakšen poseben napor za ustanovnega člana in občasnega bobnarja banda Phantom Planet). S Komiki (Funny People) sta Apatow in Schwartzman ponovno našla pravi recept.
Kaj nam lahko poveste o Komikih?
JS: Ko sem prvič govoril z Juddom o tem filmu, mi je rekel: "Vedno sem želel posneti film o stand-up komediji in njenim odnosom s temačnostjo - ljudje, ki so temačni, a tudi smešni." Hotel je raziskati odnos med depresijo in žalostjo. Hotel pa je tudi posneti film o fantu (George, ki ga igra Adam Sandler, op. a.), ki odkrije, da bo umrl, in kako to vpliva na njegovo življenje. Z drugimi besedami, gre za to, kako se lahko naučiš prav ničesar iz skorajšnje smrti.
Kako vaš lik sodi v to zgodbo?
JS: Igram fanta, ki živi z dvema sostanovalcema (Apatowa ljubljenca Seth Rogen in Jonah Hill, op. a.). Imam vlogo v srednje uspešni humoristični seriji, kjer igram učitelja, ki revnim otrokom predstavi bejzbol, zgodovino, matematiko in življenjske lekcije. Mislim, da moj lik v bistvu predstavlja mladi Hollywood. Je nekdo, ki išče slavo in bogastvo. V bistvu se ta film vrti okoli skupine ljudi, od katerih nihče nima najboljšega obdobja in skušajo ugotoviti, kje je šlo narobe. Mogoče sem fant, ki se mu stvari ravno obrnejo navzdol. Tako da smo vsi na različnih stopnjah stvari, ki nam gredo narobe. (smeh)
Ste ob tem filmu kdaj pomislili, ali bi lahko bili uspešni stand-up komik?
JS: Ne, sploh ne. Pa ne zato, ker bi mislil, da bi bil dober v tem. No, ne bi bil dober, ampak to ni razlog. Mislim, da je to zato, ker gledam na stand-up komedijo kot na umetniško obliko. Količina dela, ki ga vložiš v zgolj osem minut komedije, je lepa in težka stvar, ki jo moraš nekako prikazati kot nič lažjega na svetu. Preprosto mislim, da ne bi mogel skočiti v to igro. Verjetno bi potreboval leta in leta, da bi postal dober. Število ur, ki jih preživiš v pripravah, in razmišljanje, kaj boš rekel med temi osmimi minutami, je preprosto neverjetno računanje in grozno veliko dela.
Se je scenarij med snemanjem kaj spreminjal? Ali Judd na snemanju samem veliko popravlja?
JS: Ko ne snemamo, Judd in zasedba preučuje scenarij in si zmišljuje novo besedilo. To so zelo hitre, fokusirane pisateljske seanse, ki se zgodijo v nekaj minutah. Nekaj najbolj neverjetnega zame je bilo samo opazovati ta proces. Med vsakim poskusom Judd strmi v tla in lahko vidiš, kako si preigrava prizor v glavi. Nenehno skuša ugotoviti, kako bi stvar še izboljšal. A zagotovo pa se ne zgodi, da bi kar vse svobodno improvizirali. Ko kamera snema, smo vsi zelo zbrani.
Judd rad vedno znova dela s svojimi najljubšimi igralci. Kot relativni novinec v njegovihkomedijah, je bilo to zastrašujoče?
JS: Glede tega sem bil izjemno živčen. Skoraj vsi ti fantje so že delali prej skupaj, jaz pa sem si mislil: "Kako se bom vklopil?". Vem, da se lahko vklopim na osebni ravni. Te ljudi poznam že dolgo časa, zato vem, kako se vklopim z njimi kot prijatelj. A kot soigralec sem se prvih nekaj dni počutil kot siva miš. Počutil sem se kot fant na plesu s samimi lepimi dekleti na plesišču, jaz pa nisem hotel kar poseči v to. Hotel sem spoštovati njihov način dela. A oni so me tako lepo sprejeli in vsa moja tesnoba in živčnost sta skorajda takoj izpuhteli.
Imate najljubši prizor v Komikih?
JS: Všeč mi je prizor, v katerem se opravičujem liku Setha Rogena, ker sem spal z njegovim dekletom. Je zelo tih prizor, kar imam rad. Leživa v njegovi postelji in zdi se kot opravičilo dekleta svojemu fantu. Bil je smešen prizor. Užival sem tudi snemati prizore za mojo psevdotelevizijsko serijo. V bistvu smo posneli za celo sezono serije v dveh dneh. Izjemno sem se zabaval.
Lahko bi jo kdaj uporabili.
JS: Ja, če se film ne obnese, vsaj TV-serijo imamo. (smeh)
Zakaj so po vašem mnenju Juddove komedije še kar naprej tako vsesplošno priljubljene?
JS: Kar mi je bilo všeč pri Napumpani in 40-letnem devičniku, je, da se zelo razlikujeta od vseh surovih komedij. 40-letni devičnik zna biti občasno umazan, a resnično sočustvujem z likom Steva Carella. Juddovi filmi delujejo na drugi ravni kot večina komedij, in včasih se tega sploh ne zaveš. Mislim tudi, da je krasno, kako si želi, da vsi njegovi prijatelji uživajo v njegovem uspehu. Resnično širi ljubezen. Verjame v pomoč ljudem, v mentorstvo in v to, da daje svojim igralcev občutek, da so cenjeni. To je naredil s Sethom (Rogenom). No, Seth je to sam dosegel, a Judd mu je pomagal s tem, ko je prepoznal njegov talent in ga gojil. To je velik razlog za Sethov uspeh. Na filmskem prizorišču Judda Apatowa je vse zelo družinsko.
Kdo so vaši idoli komedije?
JS: Vedno sem oboževal Steva Martina in Dudleyja Moora. Tom Hulce se mi je zdel odličen v Amadeusu. Všeč mi je bil njegov nori smeh. Rad sem imel tudi Georgea Carlina. V šoli sem imel kar nekaj težav, ko sem zrecitiral nekaj njegovih modificiranih otroških pesmic. Jim Carrey je odličen, še posebej njegova stand-up komedija, gledal sem pa tudi vse Comic Reliefs.
In vas bomo lahko gledali v novi TV-seriji, Bored to Death, je tako?
JS: Ja, pravkar se je začela vrteti. Res sem navdušen nad njo, ker jo je napisal Jonathan Ames, ki mislim, da je izjemen. Tak novinec v Hollywoodu, pa tako nadarjen. Pojma nima, pa je tako navdušen, da lahko dela nekaj in je za to dejansko plačan. Serija je izkrivljena – a na dober način. Moj lik je pisatelj z rahlo odvisnostjo od trave, ki piše družabno kolumno za prestižno newyorško revijo, Ted Danson pa igra mojega šefa. Moralo bi biti za crknit smešno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje