Da je 75-letni Karel III. za vodjo kraljeve zdravniške službe že lani imenoval dr. Michaela Dixona, po izobrazbi sicer zdravnika splošne medicine, je v nedeljo razkril Sunday Times. Novica je – kljub dejstvu, da je bil Dixon Karlov zdravstveni svetovalec že leta, ko je bil Karl še valižanski princ, in da tudi kralj sam nikoli ni skrival svoje naklonjenosti alternativni medicini – močno razburila uradno zdravniško skupnost v kraljestvu.

Vodja kraljeve zdravniške službe namreč vodi skupino specialistov, ki skrbijo za zdravje tako kralja kot drugih članov ožje kraljeve družine, je prisoten ob rojstvih in smrtih v družini, zastopa kralja v pogovorih z vlado in parlamentom, ko gre za vprašanje suverenovega zdravja (tako je bilo na primer v obdobju koronavirusne epidemije) ipd.

Gre za položaj, ki ga je osnovala Karlova mati, kraljica Elizabeta II., leta 1973, s čimer je dala širša pooblastila dotedanjemu kraljevemu zdravniku. Kot poroča Sunday Times, je Dixon "zgolj" vodja službe, ni pa osebno odgovoren za zdravstveno stanje kralja. "Imam ekipo zdravnikov, ki pokrivajo različne kraljeve rezidence, pa tudi ekipi specialistov, sam pa v bistvu skrbim za blaginjo kraljeve družine," je Dixon pojasnil za Sunday Times in s prizvokom tipičnega britanskega humorja dodal: "Jasno je, da imamo kar nekaj starejših med svojimi pacienti, zato mi delo vzame kar kakšen dan ali dva na teden."

Dozdajšnji vodje zdravniške službe so bila zveneča imena britanske medicine, profesorji oz. vrhunski strokovnjaki na svojih področjih, na primer sir Huw Thomas, ki je profesor gastroenterološke genetike na londonskem Imperial Collegeu, sir John Cunningham, profesor nefrologije na univerzitetnem kolidžu v Londonu, in sir Richard Thompson, nekdanji predsednik prestižnega Kraljevega kolidža zdravnikov, najstarejšega medicinskega kolidža v kraljestvu.

Zato imenovanje 71-letnega splošnega zdravnika z znanstveno dvomljivimi stališči na ključen položaj v Buckinghamski palači še toliko bolj preseneča. Kritiki poudarjajo, da ne gre zgolj za to, da je Dixon promotor alternativne medicine kot komplementarne uradni, ampak da v postopkih zdravljenja prisega zgolj na homeopatijo. Napisal je že več člankov, navaja Sunday Times, v katerih je zatrjeval, da lahko krščanski zdravilci z molitvijo pomagajo lajšati bolečine kronično bolnim. V oči bode tudi njegova trditev, da obstajajo dokazi, da "indijanska zelišča, ultrarazredčena z alkoholom" ubijajo rakave celice v primeru raka na dojki.

Kot piše Guardian, je bolnikom namesto uradnih zdravil pogosto predpisoval zelišča, pri katerih njihovo učinkovanje ni znanstveno potrjeno – za impotenco velikocvetni vimček, za bolečine v rami pa hudičev krempelj.

Karel je, kot je znano, tudi sam velik zagovornik alternativne medicine, a pri imenovanju vodje svoje zdravniške službe bi moral svoja osebna stališča pustiti ob strani, menijo kritiki.

Edzard Ernst, zaslužni profesor z univerze v Exetru, ki se je desetletja posvečal razbijanju mita o učinkovitosti alternativne medicine, ki ga je ovrgel s številnimi znanstvenimi analizami, je za Guardian dejal, da lahko "kralj imenuje, kogar koli hoče", ampak bi se moral pri tem zavedati, da so mnoge Dixonove trditve znanstveniki ovrgli. Sicer ga pa Karlova izbira ne preseneča, saj je že pred leti ugotovil, da kralj, "ko gre za področje zdravstva, pogosto daje prednost ljudem, ki promovirajo dvomljive terapije".

V Buckinghamski palači so se na kritike izbire Dixona odzvali na kratko: "Dr. Dixon ne verjame, da lahko homeopatija pozdravi raka. Njegovo stališče je, da lahko dopolnilne terapije gredo z roko v roki skupaj z ustaljenimi načini zdravljenja, če so te (terapije, op. a.) varne, primerne in temeljijo na dokazih."

Zanimivo je sicer, da se izbira Dixona zdi sporna tudi tistim, ki ne zaupajo popolnoma uradni medicini. Iz društva The Good Thinking Society, ki spodbuja "znanstveni skepticizem", so poročili, da odločitev "ni primerna". "Mislim, da vloga monarhije, če jo v trenutni družbi sploh še ima, ni v promociji lastnih projektov in lastnih prepričanj ali celo uporabi moči in vpliva, ki ju neki posameznik ima, da na videz 'dokazuje' nekaj, kar je v popolnem nasprotju z uradnimi dokazi," je ob tem za Guardian dejal prvi mož društva Michael Marshall.