Svet gimnastike je osvojila z besedami spodbude: "Imam to." Z njimi se je motivirala tik preden je stopila na gredo in ameriške telovadke pomagala popeljati do zlata v ekipni tekmi.
Čeprav se je v zgodovino z zlatimi črkami zapisala njena ekipna kolegica Simone Biles (z osvojenimi štirimi zlatimi medaljami in eno bronasto), je 16-letna Hernandezova dosegla zmago zunaj telovadnic. Takoj po vrnitvi iz Ria se je dobitnica zlate medalje na ekipni tekmi in srebrne medalje na gredi med posameznicami začela pojavljati na najrazličnejših družbenih dogodkih. Velikokrat v spremstvu svojih ekipnih kolegic.
Toda ni ostalo le pri nasmeških za fotografe, kot je to počela in še počne Bilesova. Hernandezova se je kmalu po prihodu domov začela pripravljati na največji televizijski plesni spektakel Dancing With Stars, kjer še naprej velja za odkritje sezone. Skupaj s soplesalcem Valom Chmerkovskiyjem je kot prva osvojila najvišjo oceno med sodniki in jih celo spravila v solze.
Že na olimpijskih igrah je izstopala zaradi svojega posebnega videza. Njeni starši prihajajo iz Portorika in sama ni nikoli mislila, da bo pri 16 letih igrala vlogo vzornika za latinskoameriško skupnost. "Ko sem odraščala, nisem imela določenega latinskega vzornika. Nisem vedela, kakšno vlogo bom odigrala kot latinska Američanka na olimpijskih igrah. Tega sem se začela zavedati šele, ko so starši pristopili k meni in povedali, kako ponosna je cela družina za vse, kar počnem za latinske Američane," je zapisala Hernandezova v avtobiografiji, ki prihaja na police januarja.
Jasno je, da to ne bo izpoved o vzponih in padcih, toda o sanjah male deklice, ki je svojo kariero podredila gimnastiki. "Moje celo življenje se je vrtelo okoli gimnastike, ker sem se tako zaljubila v ta šport. Zaradi nje sem se šolala doma, spremenila svoj jedilnik ... Mama je spremenila celo jedilnik cele družine, zato da smo se vsi bolj zdravo prehranjevali," je še zapisala gimnastičarka.
Hernandezova velja za veliki up ameriške gimnastike že za naslednje olimpijske igre, ko bo stara zgolj dvajset let. Že zaradi tega dejstva so jo ameriški mediji začeli predstavljati kot nov obraz svetovne gimnastike (nekaj, kar sta bili pred leti Nadia Comaneci in Svetlana Horkina). Po odločitvi, da ne bo šla na univerzo, kot je sprva načrtovala, ampak med profesionalce, so se ji začele nasmihati številne sponzorske pogodbe.
Neizpodbitno je dejstvo, da gimnastika v ZDA še zdaleč ni tako priljubljena, kot je na primer plavanje ali košarka. Kar pomeni tudi, da je manjše zanimanje pokroviteljev. Zato je bila toliko manjša verjetnost, da bo novi ameriški vzornik prihajal prav iz vrst telovadcev - kot je to uspelo Hernandezovi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje