Judy, mama bratov Murray, je skoraj dve desetletji kasneje spregovorila o krivdi, ki jo je občutila, ko je izvedela, da sta sinova preživela pokol v Dunblanu. Zdaj 54-letna Judy je skupaj s še eno materjo čakala na novice iz šole, ko so izvedeli, da sta njena otroka preživela, hči omenjene ženske pa je umrla. "V nekem trenutku sem občutila olajšanje, da sta moja sinova živa, nato pa strašansko krivdo, ko je postalo jasno, da njena hči ni."

Razred, v katerem je bil sedanji teniški as Andy, je bil ravno na poti v telovadnico, kjer se je Hamilton odločil izvesti svoj morilski pohod. "Tako blizu je bilo," se je pretresena mama spominjala v pogovoru za Radio Times. "Slišali so hrup in nekdo je šel pogledat, kaj se dogaja. Otrokom so naročili, naj gredo v ravnateljevo pisarno in se usedejo pod okna. Nato so čakali in prepevali pesmice."

Pohvalila je osebje, ki je dobro reagiralo, večina otrok sploh ni vedela, kaj se dogaja čisto blizu njih. Bežno je poznala tudi Hamiltona, ki je vodil deško telovadnico, povedala je, da je bil malce nenavaden, a da ne bi pomislila, da je nevaren. Kasneje je postalo znano, da je bil obseden z dečki in zagrenjen zaradi večkratnih zavrnitev. V 70. letih, ko je bil še mladenič, je bil vodnik pri skavtih, a se je moral od službe kmalu posloviti zaradi pogostih pritožb glede neprimernega obnašanja. Le malo, preden se je odločil za pokol, so ga v šoli v Dunblanu zavrnili kot prostovoljca ...

Andy Murray sam je nekoč povedal, da je bil premlad, da bi razumel, kaj se je dogajalo, je pa v svoji avtobiografiji Hitting Back zapisal, da je hodil na neki krožek, ki ga je vodil Hamilton, nekajkrat pa so mu starši ponudili tudi prevoz.