Igralka, ki je pustila vtis s svojimi vlogami v filmih, kot so Nevarna srca, Batman se vrača, Nevarna razmerja, je verjela, da si lahko vzame nekaj let "dopusta" za vzgojo otrok. Svoj zadnji veliki projekt je posnela leta 2013, ko je zaigrala ob boku Roberta De Nira v filmu Družina. "Zelo pazljivo sem izbirala, kje snemam, kako dolgo sem stran od družine in kako to vpliva na urnike otrok. Postala sem tako izbirčna, da nisem bila več zaposljiva. In potem ... Ne vem, čas je samo mineval," je pojasnila igralka.

Trenutno so v postprodukciji trije filmi, v katerih bo zaigrala (Murder on the Orient Express, Mother! in The Wizard of Lies). "Zdaj sem dovzetnejša za ideje, ker si zelo želim spet delati," je priznala. Ob tem je v pogovoru, ki ga je vodil režiser Darren Aronfosky za revijo Interview razkrila nenavadno navezavo, ki jo ima s stanovsko kolegico Annette Bening. Mediji so se pred časom celo razpisali, da naj bi bila Pfeifferjeva ljubosumna na Beningovo zaradi uspešnejše kariere.

"V zadnjih letih sem imela nekaj zelo zanimivih priložnosti. In še vedno imam to nenavadno usklajenost z Annette. Jaz bi morala zaigrati v filmu Bugsy, ampak sem odpadla. Ona je zaigrala namesto mene in spoznala Warrena Beattyja. Drugače se ne bi nikoli spoznala. Ampak potem bi ona morala zaigrati v filmu Batmanova vrnitev, pa je odpadla. Jaz sem jo zamenjala. In tako gojiva to nenavadno nadomeščanje," je priznala Pfeifferjeva.

A čeprav se je za nekaj let "izginila", je strast po igri gorela v njej še naprej. "Zanimivo je, kako mladim ves čas polagajo na dušo, naj najdejo svojo strast in ji sledijo. Spominjam se, kako sem nekje prebrala, da veliko ljudi sploh nima strasti. In to v njih sproža pritisk. V redu je, če je nimajo," je povedala igralka in dodala: "Če veš v mladosti, kaj bi rad, je blagoslov."

Oddaljene hollywoodske sanje
Odraščala je v Orange Countryju v južni Kaliforniji - stran od zabavne industrije. "Še več: nisem veliko hodila v kino. Moja mama ni vozila, oče se ni pustil motiti, zato nisem v resnici šla nikamor. Sem pa zato bdela pozno v noč in gledala stare filme na televiziji. Sploh vam ne znam povedati, katere, ker sem bila tako mlada. Ampak spomnim se, da sem si med gledanjem mislila, da lahko to počnem tudi sama."

Potem ko je pustila šolo, je začela delati kot blagajničarka v trgovini. In kmalu si je zaželela, da si najde delo, ki bo imelo več smisla. "Spomnim se, kako sem stala na blagajni in želela v v trenutku obupa strankam povedati, kam si lahko zataknejo melone. Vprašala sem se, kaj pa sploh želim početi do konca življenja," se je spominjala 58-letnica. Odgovor je bil igra.

Globoko v sebi je vedela, da ji je bila igralska pot namenjena: "Verjetno sem bila zelo dramatična kot otrok, ker me je mama označevala za 'svojo malo igralko'. Mogoče je to vplivalo name." Dodatno samozavest ji je vlila tudi učiteljica v srednji šoli, ki je vodila gledališki krožek. "Rekla mi je, da naj se lotim igre bolj resno. To mi je dalo tisto samozavest, da sem začela razmišljati o igralstvu kot poklicu," je dejala igralka.

Težki prvi koraki
Začetki so bili težki, saj Pfeifferjeva ni imela zaledja iz igralskih šol, kot je Julliard. V preteklih intervjujih je dejala, ne gleda svojih filmov, ker dvomi o svojih igralskih sposobnostih in meni, da je slaba igralka. "Učila sem se pred celim svetom. Vedno sem imela občutek, da bo nekdo nekega dne ugotovil, da sem prevarantka. In da v resnici ne vem, kaj počnem. Udeležila sem se veliko delavnic, učila od najboljših učiteljev in ne vem, ali so se moje metode kaj spremenile do danes. Še vedno delujem nagonsko - to je tako, kot če bi poslušali ritem lika v vaši glavi," je še pojasnila igralka.

In ta notranji boj jo je precej naučil: "V redu je, če vam spodleti. Da poskusite različne stvari." Predvsem pa jo je v svet igre zanesla mladostniška zanesenost. "Takrat sem si mislila, da če mi spodleti, vem, da lahko počnem nekaj drugega. Nekako sem imela dovolj samozavesti za takšno razmišljanje," je še dodala na koncu Pfeifferjeva.