Enfant terrible belega cirkusa ima za seboj, milo rečeno, burno leto. Poročil se je, dobil še drugega otroka (ne s svojo mlado ženo), izgubil nerojenega otroka, celil svoje poškodovano koleno (s precej alternativnimi metodami), letel s svojo ženo praktično vsak teden med ZDA in Evropo in opravljal svoje sponzorske obveznosti, prejšnji mesec pa je izgubil svojega mlajšega brata Chelona.
Vse to pa mu, kot kaže, ni vzelo energije in novih ciljev, ki si jih je postavil karizmatični Miller, ki se počasi že ozira, kam se bo usmeril po koncu smučarske kariere. Ena izmed možnosti je vzreja dirkalnih konj. Na sobotnem Kentucky Derbyju, nekakšni ameriški različici prestižnih konjskih dirk v britanskem Ascotu, je bil tako Miller spet eden izmed vidnejših gostov.
Dirk v Kentuckyju ni zamudil že vse od leta 1999 in jih rad primerja s smučanjem: prav tako lahko izgubiš tekmo v zadnjih metrih, kot je sam zdaj izkusil tako v smučanju (večkrat) kot tudi na konjskih dirkah.
"Konjske dirke zahtevajo veliko potrpežljivosti in strpnosti do porazov. To je verjetno edini šport, pri katerem imaš enako možnost za zmago kot pri smučanju," je povedal Miller za Vanity Fair. Miller je od 408 startov v svetovnem pokalu zmagal "le" 33 tekem, ob tem pobral še pet naslovov svetovnega prvaka, pet olimpijskih medalj in dva velika kristalna globusa za zmago v skupnem seštevku.

Ljubezen do konj
Nekje med treningi na belih strminah, tekmami in dvorjenjem lepotičkam na vseh mondenih postajah svetovnega pokala si je Bode omislil par dirkalnih konjev, ki jih redi skupaj s konjerejcem in trenerjem Bobom Baffertom. Baffert je postal Millerjev oboževalec, ko ga je videl prismučati do dveh olimpijskih srebrnih medalj na OI v Salt Lake Cityju leta 2002.
Baffert je bil tako impresioniran nad Millerjevimi divjimi predstavami, da je po njem poimenoval svojega sina. Danes sta Miller in Baffert dobra prijatelja in poslovna partnerja.
Bode je na dirke letos prvič pripeljal svojo ženo, profesionalno igralko odbojke Morgan Beck (danes Morgan Miller). V 10 let mlajšo mično (enkrat ločeno) svetlolasko se je Miller zatreskal, ko je videl njeno fotografijo v pisarni svojega (in njenega) športnega agenta in ga takoj prosil za telefonsko številko. Mesec in pol pozneje je Bode že kupil zaročni prstan, tri mesece in pol pozneje sta bila poročena, takoj za tem sta v San Diegu kupila razkošno vilo, nato je Morgan zanosila, pa kmalu splavila, vmes jo je on še skoraj oslepil pri nesreči na golfigrišču, njega pa je nato zadela novica, da njegova nekdanja ljubica pričakuje njegovega otroka.
Ambiciozni karierni cilji
Verjetno najhujši preizkus za Millerja je bil, ko je 7. aprila umrl njegov 29-letni brat Chelone. Profesionalni deskar na snegu, ki je upal, da se bo uvrstil v ameriško reprezentanco za Soči, je umrl zaradi epileptičnega napada - posledica nesreče z motorjem leta 2005.
Zakonca Miller sta najprej odletela na pogreb v Bodejev rodni New Hampshire (ona si je sicer med poletom dala precej opravka z instagramiranjem "krasnih" masažnih stolov družbe Virgin), nato pa naravnost v Sölden, kjer Bode vsako leto vodi smučarske tečaje za otroke.
Z otrokom bosta zakonca Miller za zdaj še počakala, se posvetila svojima karierama ter skrbela za njegova dva otroka: petletno Neesyn Dacey, ki se je Millerju rodila iz neke zelo kratkotrajne zveze, in nedavno rojenemu Bodeju, zaradi katerega sta Millerja sprva bila precej srdit boj prek Twitterja (in tudi na sodišču) z njegovo mamo, Saro McKenno, s katero je Bode spal ravno v času, ko je spoznal Morgan.

Pri 36 letih vrhunec kariere?
In kratkoročnejši cilji? Morgan bi se rada uvrstila v odbojkarsko ekipo za olimpijske igre v Riu de Janeiru leta 2016, Bode pa si je za svojo, kot kaže, res zadnjo sezono, zadal res visoke cilje. Želi si tekmovati v prav vsaki tekmi v vsaki disciplini in podreti moški točkovni rekord (za zdaj si ga lasti Hermann Maier, čeprav ga je letos podrla Tina Maze).
Rad bi znova odnesel domov veliki kristalni globus za skupno zmago, postal prvi Američan s smukaškim globusom, zmagal v Kitzbühelu in pobral še par olimpijskih medalj.

Kot je Miller povedal za Vanity Fair, ne verjame v filozofijo odrekanja zasebnemu življenju za športne uspehe. "Ne verjamem v žrtve. Verjamem v naravno ravnotežje, ki se ga da vedno najti. Te odločitve moraš sklepati glede na svoje prioritete. Ko so tvoje prioritete, da hočeš biti smučar in jesti pico cel dan, potem je to malce lažje. Ko pa so tvoje prioritete, da hočeš zmagati skupni seštevek, imeti sezono, ki je ni imel še noben smučar na moški strani, biti dober oče in dober mož in se znajti v zasebnem življenju, potem je to malce težje," pove.

Ampak je samozavesten in komaj čaka, da se preizkusi: "Zdaj sem na tej točki, ko sem precej bolj sposoben storiti te stvari, kot bi bil pred petimi ali 10 leti." No, in poleg tega si res res želi še zmage na Kentucky Derbyju.