30-letni novi kralj "volleyja" vabi pozornost na igriščih tako s talentom kot s stasom. Las si ni ostrigel že 19 let - od tu tudi izvira njegov vzdevek Dreddy. "Ljudje me sprašujejo, ali mi ni vroče poleti, ampak dredi imajo pravzaprav hladilni učinek - preprečuje soncu, da bi me grelo v hrbet," je dejal pred časom Brown. V jeziku ima - nenavadno za teniške igralce - pirsing, na trupu veliko tetovažo in v Las Vegasu dekle, ki se preživlja kot manekenka.

Dolga leta se je vozil na turnirje s svojim bivalnikom, ki so mu ga kupili starši leta 2004, saj so bili v skrbeh za sina, kako mu bo uspelo ob premajhni podpori jamajške teniške zveze. Z njim je potoval po Evropi. Trud se mu je obrestoval po šestih letih, ko je končno dobil prvo plačilo v svetu profesionalnega tenisa leta 2010. In to je bilo tudi leto, ko se je uvrstil med najboljših sto igralcev tenisa na svetu.

Kot opomin samemu sebi je po poročanju New York Timesa za tem personaliziral registrsko številko bivalnika z oznako CE DI 100. CE je bila oznaka za rojstno mesto, D za njegovo ime, I za ime njegove mame in 100 za cilj, ki ga je dosegel.

Rojen je bil 8. decembra 1984 v Zahodni Nemčiji v mestu Celle Ingi in Leroyu Brownu. Leta 1996 se je preselil na Jamajko, od koder prihaja njegov oče. Njegova babica je sicer rojena v Veliki Britaniji, tako da britanski mediji že delajo zaključke, če Brown ne bi tekmoval v Davisovem pokalu za Jamajko leta 2003 proti Boliviji, bi lahko zastopal barve Velike Britanije.

Iz Nemčije na Jamajko
Med odraščanjem v Celleju je igral odbojko in nogomet, treniral je tudi judo, a na koncu se je pri osmih letih odločil, da se posveti le tenisu. Medtem ko so se mnogi današnji zvezdniki svetovnega tenisa kalili na prestižnih akademijah, se je Brown na drugorazrednih evropskih tekmovanjih. Ko se je s starši preselil v Montego Bay, da bi lažje pomagali sinu pri zasledovanju njegovih sanj, je nadaljeval treninge tam, kjer se je zanj vse začelo - na javnih igriščih. Starši pa so začeli delati v turizmu. "Starši niso bili bogati, toda to je bil njihov način podpore mojim sanjam, da bi ustvaril kariero v svetu tenisa," je priznal Brown.

Pustolovsko življenje v bivalniku
Pogosto je tedne in tedne jedel samo testenine, ko se je vozil po Evropi od turnirja do turnirja in poskušal osvajati denarne nagrade. V intervjuju za New York Times je nekoč izjavil: "Bo kdaj bolje? Bo kdaj tega konec?" Njegov nenavadni urnik potovanja ga je tako peljal v kraje, kot sta Banja Luka in Almaty v Kazahstanu.

S seboj je vozil tudi napravo za popravljanje strun na loparjih. Svoje storitve je ponujal drugim igralcem za pet evrov. "Na začetku je bilo malce nenavadno. Ljudje niso vedeli, kdo sem. Vsi so se spraševali, kdo je ta tip," je dejal v pogovoru za The Guardian.

Težka pot do letošnjega Wimbledona
Že od malega se je soočal z rasnimi predsodki - ne le na igriščih, ampak še posebej po klubih in barih v Zahodni Nemčiji. "Seveda sem izstopal. Imel sem veliko težav, ko sem bil mlajši - tako v šoli kot v svetu tenisa. Navadil sem se vsega hudega," je izjavil lani v pogovoru za britanski Observer.

Potem ko si je dvakrat preoblekel majico med dvobojem z Nadalom, je veliko pozornosti požel tudi "skrivnostni" portret, ki ga ima vtetoviranega na telesu. Brown trdi, da je to njegov oče Leroy. "Njegov portret imam obešen tudi doma v svoji spalnici. Ne vidim ga pogosto - le v času, ko ni turnirjev," je pojasnil Brown.

Čeprav ne potuje več z bivalnikom, še ne pomeni, da je pristal na seznamu visoko plačanih tenisačev. Letos je zaslužil okoli 35.000 evrov. S presenetljivo zmago nad Nadalom naj bi se ta znesek podvojil. V naslednjem krogu ga čaka Srb Viktor Troicki, 24. igralec na svetovni teniški lestvici.