i voditelj in pisec Russell Brand, ki je pri svojih 39 zaslužil že milijone, pravi, da ga denar ne zanima več.

Da bi se lahko posvetil svoji revoluciji, bi se bil pripravljen odpovedati igralski karieri, pravi Brand, ki se je v zadnjem letu uveljavil kot politični aktivist, razočaran nad kapitalizmom. Zaradi denarja se počuti krivega, tisto, kar slava in bogastvo prineseta s sabo, pa je "brez vrednosti in pomena", pravi.

"Kar strah me je, če preveč razmišljam o denarju"
V še svežem intervjuju za Financial Times je na Otoku razvpiti - leta 2008 so ga odpustili z BBC-ja zaradi potegavščine, v kateri si jo je privoščil igralca Andrewa Sachsa, denimo - Brand na vprašanje, ali njegovi politični pogledi niso v neskladju z delom igralca v Hollywoodu, odgovoril: "Najbrž res, da. Kar strah me je, če preveč razmišljam o denarju, počutim se krivega. Edino, kar zabičam ljudem, ki skrbijo za moj denar, je: 'Poskrbite, da bodo moji davki 100-odstotno plačani,' nato pa počnem svoje stvari."

(Ta izjava je, kot je opozorila novinarka FT-ja, sicer malce v neskladju z njegovim pozivom k neplačevanju davkov, a Brand je odvrnil, da gre tam za zamisel množičnega gibanja, ne podpira pa davčne nediscipline.)

V Brandovem svetu - njegova "netovrednost" naj bi bila dobrih 15 milijonov evrov - je precej enostavneje tako govoriti, a: "Odpovedal bi se vsemu, o tem sem veliko razmišljal: ali sem ali nisem pripravljen iti v zapor ali umreti za to, kar govorim. Odgovor je 100-odstotno da, brez pomislekov, umrl bi za to."

Dodal je še, da glede na svojo izkušnjo odraščanja v nižjem družbenem razredu, pa tudi boja z odvisnostjo od mamil in življenja od socialne podpore, ki jih lahko primerja s sedanjim položajem, ko živi na veliki nogi, lahko pove, da "ves blišč in obljube kapitalizma ne pomenijo nič".

Poziva k bojkotu volitev
Med svojimi osem in pol milijona sledilci na Twitterju skuša Brand, ki je bil nekaj časa poročen s popzvezdnico Katy Perry, v svoji avtobiografiji My Booky Wook (napisal jo je pri 32!) pa je odkrito spregovoril o vseh svojih odvisnostih, tudi tisti od seksa, zanetiti mirno revolucijo.

Kot politični aktivist se je javnosti predstavil pred skoraj okroglim letom v vlogi gostujočega urednika tednika New Statesman, po katerem je dal intervju BBC-jevemu Jeremyju Paxmanu, v katerem je Britance pozval k bojkotu volitev in pozval k uveljavitvi sistema, v katerem bi enakomerno porazdelili bogastvo.